1. Savi želba isi amen baši amari familija?

JEKH phen so vikinela pe Paulina * vakerela: „Panda keda doznajngjum o čačipe, mangljum sarine tari mli familija te oven mancar ko raj. Posebno mangljum mo rom o Vejn hem amaro čhavo te služinen e Jehovaske“. Dali isi nekoj ki tli familija so panda na zapoznajngja e Jehova hem na zamanglja le? Isto sar i Paulina, verojatno tu da mangea sekova jekh tari tli familija te počminel te služinel e Jehovaske zaedno tuja.

2. Bašo kola pučiba ka kera lafi ki akaja statija?

² Našti silaja te terina amare familija te prifatinel o šukar haberi, ama šaj te pomožina lake te ovel pospremno te šunel o haberi taro e Devleskoro Lafi (2. Tim. 3:14, 15). Soske valjani te svedočina amare familijake? Soske valjani te sikava kaj haljovaja sar osetinela pe? Sar šaj te pomožina amare familijake te mangel e Jehova isto sar amende? Hem sar šaj sa amare phralja hem phenja taro amaro sobranie te pomožinen amenge ko adava?

3. Sprema 2. Petrovo 3:9, soske valjani te svedočina amare familijake?

³ Panda hari, o Jehova ka anel krajo akale svetoske. Ka ačhoven samo okola so „ispravno dikhena ko večno životo“ (Dela 13:48). Amen trošinaja but vreme hem sila te propovedina e manušenge so na pendžaraja len, adaleske normalno tano te manga amari familija da te služinel e Jehovaske zaedno amencar. Amaro manglo Dad o Jehova  „na mangela nikoj te ovel uništimo, nego sarinen te ovel len prilika te kainen pe“. (Čitin 2. Petrovo 3:9.)

4. Koja greška šaj keraja džikote svedočinaja amare familijake?

⁴ Na valjani te bistra kaj o šukar haberi šaj te vakera le ko ispravno ili ko pogrešno način. Keda svedočinaja e manušenge so na pendžaraja len, trudinaja amen te ova taktična, ama keda keraja lafi amare familijaja šaj siem but direktna.

5. So na valjani te bistra angleder te svedočina amare familijake?

⁵ Keda razmislinaja bašo prvo puti keda probingjem te svedočina amare familijake, bute dženenge amendar šaj tano žal bašo način sar kergjem adava hem bi mangaja te postapina sine pojaver. O apostol Pavle sovetingja e hristijanen: „Sar o lon so kerela o hajbe vkusno, agjaar tumaro lafi sekogaš te ovel ljubezno te šaj te ovel prijatno e javerenge, te džanen sekaske te odgovorinen sar so valjani“ (Kol. 4:5, 6). Šukar tano te na bistra akava sovet keda keraja lafi amare familijaja. Ako na keraja agjaar šaj te vredžina len namesto te pomožina lenge te šunen amen.

6-7. Vaker primer kova so sikavela kaj tano važno e Devleskere sluge te sikaven kaj haljovena ple bračno partnere so na služinela e Jehovaske.

⁶ Sikav kaj haljovea sar osetinela pe. I Paulina so spomningjem la angleder, vakerela: „Ko početok mangava sine te kerav lafi me romea samo bašo Devel hem baši Biblija. Skoro nikogaš na keraja sine lafi bašo javera bukja“. Ama o Vejn, o rom e Paulinakoro, na džanela sine but baši Biblija hem našti sine te haljovel bašo so kerela sine lafi oj. Leske dikhjola pe sine kaj oj mislinela samo baši pli religija. Darala sine kaj leskiri romni tani zavedimi tari nesavi opasno sekta.

 ⁷ I Paulina priznajnela kaj jekh periodi nakhela sine but vreme e phralencar hem e phenjencar — ko sobranie, ki služba hem ko družibe. Oj vakerela: „Ponekogaš, keda avela sine o Vejn khere, osetinela pe sine korkori soske nikoj na sine khere“. Normalno tano adava so o Vejn mangela sine leskiri romni hem leskoro čhavo te nakhen poviše vreme lea. Ov na pendžarela sine ple romnjakere neve amalen hem mislinela sine kaj ule lake považna lestar. Adaleske, o Vejn zakaningja pe lake kaj ka razvedinel pe latar. So mislinea, ko save načinija šaj sine i Paulina te sikavel ple romeske kaj haljovela sar osetinela pe?

8. Sprema 1. Petrovo 3:1, 2, so šaj te mukhel najbaro vpečatok amare familijake?

⁸ Ov šukar primer tle ponašibaja. But puti adava so keraja mukhela pobaro vpečatok amare familijake nego adava so vakeraja. (Čitin 1. Petrovo 3:1, 2.) Sar so nakhela sine o vreme i Paulina halili akaja buti. Oj vakerela: „Džanljum kaj o Vejn but mangela amen hem kaj na mangela sine čače te razvedinel pe mandar. Ama leskiri zakana teringja man te haljovav kaj mora te počminav te kerav o bukja sar so mangela o Jehova. Namesto samo te kerav lafi, valjani sine te dav šukar primer mle ponašibaja“. I Paulina čhinavgja te terinel ple rome te keren lafi baši Biblija hem počmingje te keren lafi bašo javera bukja. O Vejn dikhlja kaj oj uli pokrotko hem kaj lengoro čhavo ulo poljubezno hem poposlušno (Izr. 31:18, 27, 28). Keda o Vejn dikhlja kobor šukar vlijajnena o pouke tari Biblija upri leskiri familija, ov sine pospremno te šunel poviše bašo haberi taro e Devleskoro Lafi (1. Kor. 7:12-14, 16).

9. Soske na valjani te čhinava te pomožina amare familijake?

⁹ Ma čhinav te pomožine tle familijake te prifatinel o čačipe. O Jehova dela amen  šukar primer. Ov nikogaš na čhinavgja te del e manušenge prilika te prifatinen o šukar haberi hem te dobinen večno životo (2. Let. 36:15). O apostol Pavle da vakergja e Timoteeske ponadari da te trudinel pe te pomožinel e javerenge. Soske? Adaleske so agjaar ka spasinel hem pes hem adalen so šunena le (1. Tim. 4:16). Amen mangaja amare familija hem adaleske mangaja te džanel o čačipe taro e Devleskoro Lafi. Palo nesavo vreme, o lafija hem o ponašibe e Paulinakoro sine len šukar vlijanie upri lakiri familija. Akana tani bahtali so šaj te služinel e Jehovaske zaedno ple romea. O solduj džene tane pionerija hem o Vejn služinela sar starešina.

10. Soske valjani te ova strpliva?

¹⁰ Ov strplivo. Keda počmingjem te živina agjaar sar so mangela o Devel, kergjem promene ko amaro životo hem ko amare veruvanja. Amare familijake šaj te ovel pharo te prifatinel adala promene. But puti, i prvo buti so primetinela tani kaj na slavinaja više praznikija hem kaj na učestvujnaja ko politička aktivnostija. Ko početok, nekoj tari amari familija šaj te holjanel amenge (Mat. 10:35, 36). Ama, na valjani te mislina kaj ola nikogaš nane te meninen pe. Ako čhinavaja te pomožina lenge te haljoven ko so verujnaja, adalea ustvari, sudingjem lenge kaj nane dostojna te dobinen večno životo. O Jehova na dengja amen zadača te sudina — adaja odgovornost dengja la e Isuseske (Jovan 5:22). Ako siem strpliva, sar so nakhela o vreme amari familija šaj te ovel spremno te šunel o šukar haberi. (Dikh i ramka „ Koristin amari internet-stranica te svedočine“.)

11-13. So sikljovea taro način sar i Alisa postapingja ple roditelencar?

¹¹ Ov cvrsto ama taktično (Izr. 15:2). Te dikha o primer jekhe phenjakoro so vikinela pe Alisa. Oj doznajngja bašo Jehova keda živinela sine dur taro ple roditelija kola so na verujnena sine ko Devel hem sine aktivno vklučime ki politika. Oj halili kaj valjani so posigate te vakerel lenge bašo šukar bukja so sikljola. Oj vakerela: „Kobor poviše adžikerea te vakere e javerenge tari tli familija bašo tle neve veruvanja, doborom poviše ka oven voznemirime“. I Alisa probingja te arakhel teme kola so ka interesinen lakere roditelen. Palo adava pišinela lenge sine pismija kolende so phenela so vakerela i Biblija bašo nesave taro adala teme sar soj, bašo mangipe hem pučela len sine so mislinena ola (1. Kor. 13:1-13). Oj blagodarinela lenge sine bašo adava so šukar vospitingje la hem so grižingje pe lake, hem bičhalela lenge sine poklonija. Keda džala sine khere te dikhel len, kerela sine sa so šaj te pomožinel ple dajake okolu o kher. Ko početok, lakere roditelija na sine but bahtale keda oj vakergja lenge bašo ple neve veruvanja.

¹² Keda sine khere ple roditelencar, i Alisa ponadari da čitinela sine i Biblija sekova dive. Oj vakerela: „Adava pomožingja me dajake te haljol kobor mange važno i Biblija“. Ko adava vreme, lakoro dad odlučingja te sikljol nešto poviše baši Biblija te šaj te haljol soske leskiri čhaj meningja ple veruvanja. Isto agjaar, manglja te arakhel greške ki Biblija. I Alisa vakerela: „Dengjum le Biblija kolate so pišingjum nekobor lafija so ka resen dži ko leskoro vilo“. Savo sine o rezultati? Namesto te arakhel greške, lakere dade but pogodingja le adava so čitingja ko e Devleskoro Lafi.

¹³ Valjani te ova cvrsta ama taktična, čak keda tani ispitimi amari vera (1. Kor. 4:12b). Na primer, i Alisa doživingja protivibe tari pli daj. Oj vakerela: „Keda krstingjum man, mi daj vakergja mange kaj na mangava la“. So kergja i Alisa? „Na izbeginava sine te kerav lafi baši mli vera, ama šukaripaja objasningjum kaj odlučingjum te ovav e Jehovaskoro svedoko hem kaj ka ačhovav ki mli  odluka. Probingjum te uverinav me daja kaj but mangava la. O solduj džene rungjem, a palo adava kergjum lake šužo hajbe. Ottegani mi daj počmingja te haljol kaj i Biblija pomožinela mange te ovav pošukar ličnost“.

14. Soske nikogaš na valjani te mukha amari familija te meninel amari odluka te služina e Jehovaske?

¹⁴ Šaj ka valjani te nakhel vreme te šaj amari familija celosno te haljol kobor amenge važno te služina e Jehovaske. Na primer, keda i Alisa odlučingja te služinel sar pioneri namesto te džal ki pobari škola, nešto so lakere roditelija mangle oj te kerel, lakiri daj palem rungja. I Alisa vakerela: „Ako mukhea tli familija te ubedinel tut te menine nesavi odluka, oj verojatno ka probinel te vlijajnel upro tle javera da odluke. Ama, ako sian ljubezno, a sepak cvrsto, nekoj tari familija šaj ka ovel pospremno te šunel tut keda svedočinea leske“. Baš akava doživingja i Alisa. Akana lakere roditelija tane pionerija hem lakoro dad služinela sar starešina.

15. Sprema Matej 5:14-16 hem 1. Petrovo 2:12, sar o šukar bukja so kerena o javera šaj te pomožinen amare familijake?

¹⁵ Preku o „šukar bukja“ so kerena leskere sluge, o Jehova privlečinela e manušen ki peste. (Čitin Matej 5:14-16; 1. Petrovo 2:12.) Ako tlo bračno partneri nane e Jehovaskoro svedoko, dali zapoznajngjan le više nekasaja taro tlo sobranie? I Paulina kola so spomningjem la angleder, kaningja phralen hem phenjen ko gostija te šaj lakoro rom o Vejn pošukar te zapoznajnel len. Ov setinela pe sar jekh phral pomožingja leske te haljol save tane čače e Jehovaskere svedokija. O Vejn vakerela: „O phral lelja slobodno dive  tari buti samo te šaj te dikha sportsko natprevar. Tegani mislingjum mange: ’Pa akava manuš nane fanatiko!‘“

16. Soske valjani te kanina amare familija te avel ko amare sostanokija?

¹⁶ Jekh but šukar način sar šaj te pomožina e javerenge tari amari familija tano agjaar so ka kanina len te aven amencar ko amare sostanokija (1. Kor. 14:24, 25). O prvo sostanok ko kova so gelo o Vejn sine i Spomen-svečenost soske ikergja pe akšameske pali buti hem sine relativno kratko. Ov vakerela: „Na haliljum but bukja taro govor, ama sium sine vooduševimo taro manuša. Ola avena sine ki mande, ljubezno pozdravinena pe sine mancar hem dodžakergje man šukar. Dikhljum kaj tane šukar manuša“. Jekh bračno pari, o Filip hem i Simona, posebno pomožinena sine e Paulinake agjaar so grižinena pe sine lakere čhaveske ko sostanokija hem ki služba. Adaleske, keda o Vejn odlučingja te džanel nešto poviše bašo e Paulinakere neve veruvanja, ov zamolingja e Filipe te proučinel i Biblija lea.

17. a) Bašo so na valjani te krivina amen? b) Soske na valjani te čhinava te pomožina amare familijake?

¹⁷ Nadinaja amen kaj sarine tari amari familija ka prifatinen o čačipe hem ka počminen te služinen e Jehovaske zaedno amencar. Ama, bizi razlika kobor trudinaja amen te pomožina lenge te služinen e Devleske, ola šaj nane te prifatinen o čačipe. Ko adava slučaj na valjani te mislina kaj amen sien kriva bašo adava. Ustvari, našti nikas te čhiva silaja te prifatinel amare veruvanja. Sepak, keda tli familija ka dikhel kobor sian bahtalo adaleske so služinea e Jehovaske, adava šaj pozitivno te vlijajnel upri late. Molin tut baši tli familija. Taktično ker lencar lafi. Ma čhinav te pomožine tle familijake! (Dela 20:20). Ov uverimo kaj o Jehova ka del tut bereketi adaleske so trudinea tut. Hem ako tli familija odlučinela te šunel tut, ka ovel spasimi!