1. Ko so setinkergja o Pavle e hristijanen?

O HRISTIJANJA tane ki trka bašo životo. Bizi razlika dali akana počmingjem te prasta ili beršencar više prastaja, valjani ponadari da te prasta sa dži kote na resaja dži ki cel. O sovet so dengja o Pavle e hristijanenge ko Filipi šaj te pottikninel amen te završina i trka. Keda dobingje o pismo taro Pavle, nesave phralja hem phenja taro adava sobranie beršencar više služinena sine e Jehovaske. Ola šukar prastana sine i trka, ama o Pavle setinkergja len kaj valjani ponadari da istrajno te prastan. Ov manglja ponadari da te džan palo leskoro primer hem te prastan dži ki cel (Fil. 3:14).

2. Soske sine ko than o sovet so dengja le o Pavle e Filipjanenge?

² O sovet so dengja le o Pavle e Filipjanenge sine ko than. O manuša taro Filipi protivinena pe sine e phralenge taro adava than panda taro početok. Sa počmingja ko 50 berš a.e., keda o Pavle hem o Sila šungje adava so vakergja lenge o Devel — te džan ki Makedonija. Ola gele ko Filipi te propovedinen o šukar haberi (Dela 16:9). Adari arakhle e Lidija, koja so šungja e Pavleskere lafija. O Jehova phravgja lakoro vilo hem oj prifatingja o šukar haberi (Dela 16:14). Palo adava oj hem lakere kherutne krstingje pe. Ama, o Beng odma počmingja te kerel problemija. O manuša tari diz vlečingje e Pavle hem e Sila anglo upravitelija e dizjakere hem hovavgje kaj kerena problemija ki diz. Adaleske ola sine marde hem phanle ko zatvor, a palo adava zamolime te ikljoven tari diz (Dela 16:16-40). Dali o Pavle hem o Sila otkažingje pe? Na! A so kergje o phralja hem o phenja taro adava nevo sobranie? Ola da istrajngje! Sigurno, sine but ohrabrime taro šukar primer e Pavleskoro hem e Silaskoro.

3. So halilo o Pavle, hem bašo kola pučiba ka kera lafi?

 ³ O Pavle sine odlučno te na otkažinel pe (2. Kor. 4:16). Ama, ov halilo kaj te šaj te prastal i trka dži ko krajo, mora te mislinel ki cel. So šaj te sikljova taro e Pavleskoro primer? Kola primerija taro amaro vreme sikavena kaj šaj te istrajna čak keda isi amen problemija? Hem sar šaj amari nadež baši idnina te pomožinel amenge te ova panda poodlučna nikogaš te na otkažina amen?

4. Sar o Pavle ačhilo zafatimo ki služba bašo Jehova bizi razlika ko save okolnostija sine?

⁴ Razmislin ko save okolnostija sine o Pavle keda pišingja o pismo e Filipjanenge. Ov sine phanlo ko jekh kher ko Rim. Adaleske, našti sine te ikljol te propovedinel. Sepak, ov revno propovedinela sine okolenge so avena sine te posetinen le hem pišinela sine pismija različna sobranienge. Avdive da but hristijanja kola so našti te ikljoven kheral adaleske soj phure ili nasvale, koristinena sekoja prilika te šaj te vakeren o šukar haberi adalenge so avena lende khere. Isto agjaar, ola pišinena ohrabruvačka pismija kolencar so svedočinena e manušenge kolen so našti te arakha len khere.

5. Sprema adava so pišingja ko Filipjanite 3:12-14, so pomožingja e Pavleske te ovel koncentririmo ki cel?

⁵ O Pavle na mukhlja ni o šukar ni o lošna bukja so kergja len angleder te len leskoro vnimanie tari služba bašo Jehova. Ustvari, ov vakergja kaj tano but važno te bistrel adava soj pali leste te šaj te astarel adava soj angli leste, javere lafencar uspešno te završinel i trka. (Čitin Filipjanite 3:12-14.) Kola sine nesave bukja so šaj sine te len e Pavleskoro vnimanie? Prvo, angleder te ovel hristijani ov sine but uspešno ko judaizam. Sepak, ov dikhela sine ko adava sar gjubre (Fil. 3:3-8). Dujto, iako šaj osetinela pe sine krivo adaleske so progoninela sine e hristijanen, ov na dozvolingja adava te čhinavel le te služinel e Jehovaske. Hem trito, ov na mislingja kaj sa o šukar bukja so kergja bašo Jehova sine dovolna. O Pavle sine but uspešno ki služba bašo Devel iako sine phanlo, mardo, kamenujmo, doživingja brodolom, hem but puti na sine le dovolno hajbe hem šeja (2. Kor. 11:23-27). Ama, bizi razlika kobor sine uspešno hem kobor nevolje trpingja, o Pavle džanlja kaj mora ponadari da te prastal i trka. Akava važinela amenge da.

6. Kola tane nesave bukja kola so valjani te mukha len pali amende?

⁶ Sar šaj te dža palo e Pavleskoro primer hem te bistra adava soj pali amende? Nesave amendar šaj osetinena pe kriva bašo grevija so kergje len angleder. Ako tu da osetinea tut agjaar, tegani džikote proučinea šaj te istražine poviše baši e Isuseskiri otkupno žrtva. Ako proučinaja, razmislinaja hem molinaja amen baši adaja ohrabruvačko tema, adava šaj but te pomožinel amenge te na osetina amen bizi potreba doborom kriva bašo grevija so kergjem len angleder. Šaj čak ka čhinava te osetina amen kriva bašo grevija kola so o Jehova više prostingja len amenge. Te dikha panda jekh buti so šaj te sikljova taro Pavle. Nesave šaj otkažingje pe tari uspešno kariera te šaj te keren poviše bašo Jehova. Ako tano agjaar, dali šaj te bistra adava soj pali amende agjaar so nane te manga o bukja so šaj sine te oven amen? (4. Moj. 11:4-6; Prop. 7:10). Ko adava soj pali amende šaj te oven vklučime hem o bukja kola so kergjem len ki služba bašo Jehova ili o ispitija kolende so istrajngjem. Džangjola pe, keda razmislinaja bašo bereketija hem i pomoš so dengja amenge o Jehova  beršencar, adava šaj panda poviše te pomožinel amenge te ova popaše amare Dadea. Ama, nikogaš na mangaja te mislina kaj kergjem dovolno hem kaj na valjani više te trudina amen ki služba bašo Devel (1. Kor. 15:58).

7. Sprema 1. Korinkjanite 9:24-27, so valjani te kera te šaj uspešno te završina i trka bašo životo? Vaker primer.

⁷ O Pavle šukar halilo e Isuseskere lafija: „Sa tumare silencar trudinen tumen“ (Luka 13:23, 24). O Pavle džanlja kaj, isto sar o Isus, mora te trudinel pe dži ko krajo. Adaleske sporedingja e hristijanengoro životo trkaja. (Čitin 1. Korinkjanite 9:24-27.) Jekh trkači so prastala ačhovela koncentririmo ki cel hem na mukhela ništo te lel leskoro vnimanie. Na primer, o trkačija ki jekh maratonsko trka šaj prastana uzo dukjane ili javera bukja so šaj te len lengoro vnimanie. So mislinea, dali nesavo trkači bi ačhovela sine te dikhel o izlogija e dukjanengere? Ako mangela te pobedinel, na! Ki trka bašo životo, amen da mora te pazina te na lel nešto amaro vnimanie. Ako siem koncentririme ki amari cel hem ako sa amare silencar trudinaja amen isto sar o Pavle, ka dobina i nagrada!

8. Bašo kola trin bukja ka kera lafi?

⁸ Te dikha akana trin bukja kola so šaj te obeshrabrinen amen. Adala bukja tane: nešto so adžikergjem a na ispolningja pe, keda na siem više doborom fizički silna hem keda isi amen problemija so trajnena but vreme. Šaj but te koristinel amenge ako sikljovaja taro javera so istrajngje ko asavke situacie (Fil. 3:17).

9. Sar šaj te vlijajnel upri amende nešto so adžikergjem a na ispolningja pe?

⁹ Nešto so adžikergjem a na ispolningja pe. Normalno tano te manga te ispolninen pe o šukar bukja so vetingja len o Jehova. Baš agjaar osetingja pe o proroko o Avakum. Ov vakergja kobor but mangela o Jehova te čhivel krajo e lošnipaske so dikhela le sine ki Juda. Ama, o Jehova vakergja leske te adžikerel (Avak. 2:3). Tari javer strana, ako but vreme adžikeraja te ispolninel pe nešto so mangaja, šaj te našava amari  revnost. Čak šaj te obeshrabrina amen (Izr. 13:12). Akava slučingja pe ko početok taro 20-to veko. Ko adava vreme, but hristijanja so sine pomazime adžikergje kaj ka dobinen pli nagrada ko nebo ko 1914 berš. Keda adava na slučingja pe, sar o verna sluge e Devleskere iklile ko krajo adalea?

10. So kergja jekh bračno pari keda na ispolningja pe adava so adžikergje?

¹⁰ Te dikha o primer duje verna slugengoro kola so soočingje pe asavke problemea. O phral o Rojal Spac krstingja pe ko 1908 berš, keda sine le 20 berš. Ov sine uverimo kaj panda hari ka dobinel pli nagrada ko nebo. Ustvari, keda ko 1911 berš nudingja brako ple idno romnjake i Perl, ov vakergja lake: „Tu džanea so ka slučinel pe ko 1914 berš. Ako mangea te la amen, valjani te kera adava so posigate!“ Dali o phral hem i phen Spac otkažingje pe tari trka bašo životo keda na dobingje pli nagrada ko nebo ko 1914 berš? Na, soske najvažno sine lenge verno te služinen e Jehovaske, a na te džan ko nebo. Ola sine odlučna istrajno te prastan i trka. Hem čače, o Rojal hem i Perl ponadari da verno služingje e Jehovaske beršencar, sa dži ko krajo taro plo životo ki Phuv. Sigurno, edvaj adžikerea te dikhe sar o Jehova ka opravdinel plo anav hem plo pravo tle vladinel, hem sar ka ispolninel sa ple vetuvanja. Ov uverimo kaj sa akala bukja ka slučinen pe ko vreme keda o Jehova odredingja le. Sa džitegani, te ačhova zafatime ki služba bašo amaro Devel hem nikogaš te na mukha o bukja so adžikergjem len a na ispolningje pe te obeshrabrinen amen.

11-12. Soske šaj ponadari da verno te služina e Jehovaske čak keda na siem više doborom fizički silna? Vaker primer.

¹¹ Keda na siem više doborom fizički silna. Jekh trkači valjani te ovel fizički silno te šaj te prastal. Ama, tu na valjani te ove fizički silno te šaj ponadari da duhovno te bajrove. Ustvari, but džene so nane više doborom fizički silna, ponadari da tane odlučna te den plo najšukar e Jehovaske (2. Kor. 4:16). Jekh asavko primer tano o phral Artur Sikord, * kole so sine problemija e sastipaja. Jekh dive ali leste jekh medicinsko sestra te grižinel pe leske. Oj dikhlja le hem ljubezno vakergja leske: „Phrala Sikord, tu but kergjan ki služba bašo Jehova“. Iako sine le 88 berš hem ko Betel služinela sine više 55 berš, o Artur na sine koncentririmo ko adava so kergja angleder. Ov dikhlja la ko jakhja, asandilo hem vakergja lake: „Oja, čače. Ama, nane važno so kergjem, nego važno tano so ka kera ponadari“.

¹² Šaj tu da služinea e Jehovaske but berša, ama akana, adaleske so isi tut problemija sastipaja, našti te kere više doborom  sar so kerea sine angleder. Ama ma obeshrabrin tut. Ov uverimo kaj o Jehova but ceninela tli služba koja so celo vilea kergjan la angleder (Evr. 6:10). Hem na valjani te bistre kaj amaro mangipe bašo Jehova na merinela pe adalea kobor keraja ki služba. Namesto adava, sikavaja kobor tano hor amaro mangipe sprema o Devel agjaar so ponadari da bahtale služinaja leske doborom kobor so šaj (Kol. 3:23). O Jehova haljovela kobor šaj te kera hem na adžikerela amendar poviše taro adava (Mar. 12:43, 44).

13. Sar o iskustvo e bračno pareskoro Melnik pottikninela amen ponadari da te služina e Jehovaske čak ako isi amen but problemija?

¹³ Problemija so trajnena but vreme. Nesave phralja hem phenja beršencar istrajno služinena e Jehovaske iako isi len ispitija hem progonstvija. Na primer, e Anatolija Melnik * sine le samo 12 berš keda leskere dade astargje le, phanle le hem bičhalgje le ko Sibir — poviše taro 7.000 kilometrija dur tari leskiri familija koja so živinela sine ki Moldavija. Jekh berš palo adava, o Anatolij, leskiri daj, o papo hem i baba sine isto agjaar ingarde ko Sibir. Palo nesavo vreme sine len prilika te džan ko sostanokija ko javer gav, ama te šaj sine te resen dži adari mora sine ko but šudro vreme te phiren peški 30 kilometrija ko iv. Pokasno, o phral Melnik sine phanlo trin berš ko zatvor, dur tari pli romni i Lidija hem tari pli čhaj kola so sine la jekh berš. Iako beršencar trpingje nevolje, o Anatolij hem leskiri familija ponadari da verno služingje e Jehovaske. Akana e Anatolija isi le 82 berš hem služinela sar členi ko Odbor jekhe podružnicakoro ki centralno Azija. Isto sar o Anatolij hem i Lidija, ponadari da verno hem istrajno te služina e Jehovaske sar so kergjem adava angleder (Gal. 6:9).

14. So halilo o Pavle kaj valjani te kerel te šaj te resel dži ki cel?

¹⁴ O Pavle sine uverimo kaj ka završinel i trka hem ka resel dži ki cel. Sar pomazimo hristijani, ov nadinela pe sine kaj ka dobinel „i nagrada taro Devel, koja soj životo ko nebo“. Ama, ov halilo kaj te šaj te resel dži ki adaja cel, mora istrajno te prastal i trka bašo životo (Fil. 3:14). O Pavle dengja e Filipjanenge interesno sporedba te šaj te pomožinel lenge te mislinen ki pli cel.

15. Sar koristingja o Pavle i sporedba bašo gragjanstvo te šaj te pottikninel e Filipjanen istrajno te prastan i trka bašo životo?

¹⁵ O Pavle setinkergja e Filipjanen kaj lengoro „gragjanstvo tano ko nebo“ (Fil.  3:20). Soske sine važno te na bistren akava? Ko adala dive o rimsko gragjanstvo sine but cenimo. * Ama, o gragjanstvo e pomazime hristijanengoro sine but pošukar soske ka del len but poviše prednostija. O rimsko gragjanstvo ni najhari našti sine te sporedinel pe adalea. Adaleske, o Pavle pottikningja e Filipjanen: „Živinen životo soj dostojno e šukar habereske bašo Hristos“ (Fil. 1:27). O lafija „živinen životo“ ko akava stiho značinena „ponašinen tumen sar gragjanja“. O pomazime hristijanja avdive dena šukar primer adalea so istrajno prastana ki pli cel — o večno životo ko nebo.

16. Bizi razlika dali isi amen nadež te živina ko nebo ili ki Phuv, so mora ponadari da te kera sprema o lafija taro Filipjanite 4:6, 7?

¹⁶ Sajekh dali isi amen nadež te živina večno ko nebo ili ko raj ki Phuv, valjani ponadari da istrajno te prasta dži ki adaja cel. Bizi razlika save okolnostija isi amen, na smejnaja te dikha ko adava soj pali amende, a ni te mukha nešto te čhinavel amen te služina e Jehovaske (Fil. 3:16). Šaj but vreme adžikeraja te ispolninen pe e Jehovaskere vetuvanja, ili šaj na siem više terne hem silna sar angleder. Šaj beršencar trpinaja pharipa hem progonstvija. Bizi razlika ki savi situacija arakhljovaja, na valjani te sekirina amen bašo ništo. Namesto adava, ki molitva te vakera e Devleske so mučinela amen hem ov ka Del amen mir kova so našti ni te zamislina amenge. (Čitin Filipjanite 4:6, 7.)

17. So ka dikha ki naredno statija?

¹⁷ Isto sar jekh trkači so ko krajo tari trka dela pestar sa te šaj te završinel la, amen da te ačhova koncentririme ki amari cel te završina i trka bašo životo. Adaleske, kobor so dozvolinena amenge amare okolnostija hem amare sile, te da amendar sa istrajno te prasta i trka hem te mislina ko šuže bukja so adžikerena amen. So valjani te kera te šaj te uspejna ko adava? I naredno statija ka pomožinel amenge te čhiva amenge ispravna celija hem te dikha so valjani te čhiva ko prvo than ko amaro životo (Fil. 1:9, 10).