1-3. a) Kova tano jekh taro glavna bukja kolende so verujnaja? b) Soske o voskresenie tano doborom važno? (Dikh i slika ko početok tari statija.)

AKO nekoj pučela tut kola tane o glavna sikljojba tle verakere, so ka vakere? Sigurno ka vakere kaj o Jehova tano o Stvoriteli kova so dengja amen o životo. Verojatno ka vakere kaj verujnea ko Isus Hristos hem kaj ov dengja plo životo sar otkupnina. Isto agjaar ka vakere kaj i Phuv ka ovel raj hem e Devleskere sluge večno ka živinen ki late. Ama, dali ka vakere kaj o voskresenie tano jekh taro sikljojba kola so najviše kerena tut bahtalo?

² Isi amen šukar pričine te vakera kaj o voskresenie tano jekh taro glavna bukja kolende so verujnaja, čak ako nadinaja amen kaj ka preživina i bari nevolja hem kaj ka živina večno ki Phuv. O apostol Pavle sikavgja soske o voskresenie tano doborom važno. Ov vakergja: „Ako čače nane voskresenie e mulenge, tegani  o Hristos da na voskresningja“. Ako o Isus na voskresningja, tegani našti te vladinel sar Cari ko nebo hem amaro propovedibe ka ovel džabe. (Čitin 1. Korinkjanite 15:12-19.) Ama, amen džanaja kaj o Isus voskresningja. Adaleske so verujnaja ko adava, na siem sar o Sadukeija kola so uporno vakerena sine kaj o mule nane te voskresninen. Čak keda o javera asana amenge, amari vera kaj o Devel ka voskresninel e mulen ačhovela zorali (Mar. 12:18; Dela 4:2, 3; 17:32; 23:6-8).

³ O Pavle vakergja kaj o sikljojbe bašo „voskresenie e mulengoro“ tano delo taro „glavno sikljojbe bašo Hristos“ (Evr. 6:1, 2). Ov vakergja kaj ov da verujnela ko voskresenie (Dela 24:10, 15, 24, 25). Iako o voskresenie tano jekh taro glavna sikljojba hem jekh taro osnovna bukja so sikljovaja tari Biblija, amen ponadari da valjani šukar te proučina baši leste (Evr. 5:12). Soske?

4. Kola pučiba bašo voskresenie šaj te puča amen?

⁴ Keda nekoj počminela te proučinel i Biblija, čitinela bašo voskresenija so slučingje pe ko purano vreme, na primer o voskresenie e Lazareskoro. Ov isto agjaar sikljola kaj o Avraam, o Jov hem o Daniel sine uverime kaj ko vreme so avela o mule palem ka ušten. Ama, so ka vakere nekaske ako vakerela tuke te sikave leske tari Biblija soske šaj te ovel amen doverba ko vetuvanja so sine dende bašo voskresenie angleder but berša? Hem dali i Biblija vakerela keda ka voskresninen o mule? O odgovorija bašo akala pučiba ka keren amari vera pozorali.

5. Bašo kola pučiba ka kera lafi?

⁵ Šaj nane amenge pharo te zamislina nekoj te voskresninel odma palo leskoro meribe (Jovan 11:11; Dela 20:9, 10). Ama, dali šaj te verujna ko vetuvanje kaj nekoj ka voskresninel palo but berša, čak palo but vekija otkeda mulo? Dali šaj te verujna ko akava bizi razlika dali kerela pe lafi baši nekaste so mulo but berša angleder, ili palem nekaske so mulo sigende? Ama, tu više verujnea ko jekh voskresenie so slučingja pe, a sine vetimo but berša angleder. Kova voskresenie tano adava? Hem sar vlijajnela akava upri tli nadež bašo voskresenie ko vreme so avela?

6. Sar upro Isus ispolningje pe o lafija taro Psalm 118?

⁶ Akana te kera lafi bašo jekh voskresenie so sine prorokujmo but berša angleder. Ko Psalm 118, kova so šaj pišingja le o David, pišinela: „Jehova, spasin amen, molinaja tut!“ hem „Neka ovel bereketi okole so avela ko e Jehovaskoro anav“. O manuša citirinena sine akava proroštvo bašo Mesija keda o Isus ko her khuvgja andre ko Erusalim ko 9 nisan, nekobor dive angleder te merel (Ps. 118:25, 26; Mat. 21:7-9). Ama, sar akava psalm tano povrzimo jekhe voskresnibaja so valjani sine te slučinel pe but berša otkeda sine pišimo? Ko akava psalm tano pišimo hem akava: „O bar so frdingje le  o graditelija ulo glavno agolno bar“ (Ps. 118:22).

7. Sar otfrlingje o Evreija e Isuse?

⁷ „O graditelija“ so otfrlingje e Mesija sine o evrejska vodačija. Ola na samo so irangje dumo e Isuseske hem otfrlingje le sar Mesija, nego but Evreija čak rodingje taro Pilat te mudarel le (Luka 23:18-23). Oja, ola sine odgovorna bašo e Isuseskoro meribe.

8. Sar šaj sine o Isus te ovel „glavno agolno bar“?

⁸ Ako o Isus sine otfrlimo hem mudardo, sar šaj sine te ovel „glavno agolno bar“? Adava šaj sine te ovel samo ako voskresningja. O Isus objasningja akava keda vakergja jekh sporedba bašo jekh manuš so bičhalgja glasnikon ko rabotnikija so kerena sine buti ko leskere nive drakhencar. O rabotnikija ponašingje pe lošno lencar. Ko krajo, akava manuš bičhalgja ple čhave soske mislingja kaj o rabotnikija ka šunen le. Ama, ola mudargje le. Otkeda vakergja akaja sporedba, o Isus citiringja o proroštvo taro Psalm 118:22 (Luka 20:9-17). O apostol Petar vakergja o isto stiho keda kergja lafi e evrejska poglavarencar, starešinencar hem knižnikoncar kola so sine khedime ko Erusalim. Ov kergja lafi bašo Isus Hristos kole so ola mudargje ko stubo, a kas so o Devel vazdingja taro mule. Tegani vakergja lenge: „Ov tano ’o bar kova so tumen o graditelija mislingjen kaj na vredinela, a ulo glavno agolno bar‘“ (Dela 3:15; 4:5-11; 1. Pet. 2:5-7).

9. So sine prorokujmo ko Psalm 118:22?

⁹ Dikhjola pe kaj ko Psalm 118:22 sine prorokujmo voskresenie kova so valjani sine te slučinel pe but berša pokasno. Adava proroštvo sikavgja kaj o Mesija ka ovel otfrlimo hem mudardo, ama kaj ka ovel voskresnimo hem ka ovel glavno agolno bar. Keda voskresningja, o Isus ulo adava preku kaste so šaj te spasina amen (Dela 4:12; Ef. 1:20).

10. a) So sine prorokujmo ko Psalm 16:10? b) Soske šaj te vakera kaj o Psalm 16:10 na ispolningja pe upro David?

¹⁰ Te dikha javer stiho kova so kerela lafi bašo voskresenie. Ispolningja pe poviše taro iljada berša pokasno. Adava valjani te uverinel amen kaj jekh voskresenie šaj te slučinel pe palo but berša otkeda sine prorokujmo. Ko 16 Psalm tane pišime e Davideskere lafija: „Nane  te mukhe man ko grobo. Nane te mukhe tlo verno sluga te dikhel i dupka e groboskiri“ (Ps. 16:10). O David na manglja te vakerel kaj ov nikogaš nane te merel hem te džal ko grobo. I Biblija vakerela kaj o David phurilo hem mulo hem kaj sine parumo ki pli diz (1. Car. 2:1, 10). Tegani, upri kaste ispolningje pe o lafija e Davideskere?

11. Sar o Petar objasningja o lafija taro Psalm 16:10?

¹¹ Poviše taro iljada berša otkeda o David pišingja akala lafija, o Petar vakergja upri kaste ispolningje pe. Nekobor kurke otkeda o Isus mulo hem voskresningja, o Petar kergja lafi anglo but Evreija hem anglo manuša kola so prifatingje i evrejsko vera. (Čitin Dela 2:29-32.) Ov setinkergja len kaj o David mulo hem sine parumo. Ki Biblija na pišinela kaj nekoj taro adala manuša na manglja te prifatinel keda o Petar vakergja kaj o David prorokujngja o voskresenie e Mesijaskoro.

12. Sar ispolningja pe o Psalm 16:10 hem ko so uverinela amen adava?

¹² O Petar potvrdingja adava so vakergja adalea so citiringja o lafija taro Psalm 110:1. (Čitin Dela 2:33-36.) Adava so o Petar dengja dokazija tari Biblija, pomožingja adale manušenge te uverinen pe kaj o Isus tano „hem Gospodari hem Hristos“. O manuša halile kaj o lafija taro Psalm 16:10 ispolningje pe keda o Isus voskresningja. Palo nesavo vreme, o apostol Pavle koristingja o ista dokazija keda kerela sine lafi e Evreencar ki pisidisko Antiohija. Akala dokazija vlijajngje but upri lende, adaleske mangena sine te šunen poviše. (Čitin Dela 13:32-37, 42.) Akava valjani te uverinel amen da kaj sine točna o proroštvija tari Biblija bašo jekh voskresenie kova so valjani sine te slučinel pe ki idnina, iako sine vakerde but berša angleder te ispolninen pe.

13. So šaj nekoj te pučel bašo voskresenie?

¹³ Ohrabrinela amen adava so džanaja kaj jekh voskresenie šaj te slučinel pe palo but berša otkeda sine prorokujmo. Ama, nekoj šaj te pučel: „Dali akava značinela kaj valjani te adžikerav but vreme te šaj te dikhav mle manglen so mule? Keda ka ovel o voskresenie?“ O Isus vakergja e apostolenge kaj isi bukja kola so na džanena len hem našti te džanen len. Ov phengja lenge: „Samo o Dad soj ko nebo isi le vlast te odredinel keda ka oven o bukja, hem tumen na valjani te džanen bašo adava vreme“ (Dela 1:6, 7; Jovan 16:12). Ama, adava na značinela kaj na džanaja ništo bašo adava keda ka ovel o voskresenie.

14. Sar e Isuseskoro voskresenie sine pojaver taro javera voskresenija?

¹⁴ O najvažno voskresenie soj tano pišimo ki Biblija tano e Isuseskoro. Ako ov na voskresningja, nijekhe amendar nane sine te ovel nadež kaj šaj te dikha amare manglen so mule. Okola so voskresningje angleder o Isus, sar na primer ko vreme e Ilijaskoro hem e Elisejeskoro, na živingje večno. Jekh dive ola palem mule hem ule pravo ko grobo. Ama,  o Isus voskresningja hem „na merela poviše“, javere lafencar „o meribe nane le više vlast upri leste“. Ov živinela ko nebo „ki celo večnost“ (Rim. 6:9; Otk. 1:5, 18; Kol. 1:18; 1. Pet. 3:18).

15. Soske bašo Isus vakerela pe kaj tano „o prvo soj vazdimo taro mule“?

¹⁵ O Isus voskresningja sar duhovno ličnost ko nebo. Prvo puti nekoj voskresningja agjaar hem akava tano o najvažno voskresenie (Dela 26:23). Ama, nane samo ov te voskresninel ko nebo. O Isus vetingja kaj leskere verna apostolija ka vladinen lea ko nebo (Luka 22:28-30). Ama, akaja nagrada ola ka dobinen la palo lengoro meriba. Tegani, isto sar o Isus, ola ka voskresninen ko duhovno telo. O Pavle pišingja kaj „o Hristos voskresningja taro mule, ov tano o prvo soj vazdimo taro mule“. O Pavle vakergja kaj isi javera da so ka voskresninen hem ka džan ko nebo: „Sekoj ko plo redo: O Hristos sar prvo so voskresningja, a palo adava, džikote trajnela leskiri prisutnost, okola soj tane e Hristoseskere“ (1. Kor. 15:20, 23).

16. So džanaja bašo adava keda ka slučinel pe o voskresenie ko nebo?

¹⁶ E Pavleskere lafija sikavena amenge keda ka ovel o voskresenie ko nebo. Adava ka slučinel pe džikote trajnela e Hristoseskiri prisutnost. Beršencar, e Jehovaskere svedokija koristinena i Biblija te sikaven kaj e Hristoseskiri prisutnost počmingja ko 1914 berš. Leskiri prisutnost panda trajnela, hem o krajo taro akava lošno sveto tano but paše.

17, 18. So ka slučinel pe nesave pomazanikoncar džikote trajnela e Hristoseskiri prisutnost?

¹⁷ I Biblija vakerela amenge nešto poviše bašo voskresenie ko nebo: „Mangaja, phraljalen, te džanen bašo okola so mule... Soske, ako verujnena kaj o Isus mulo hem voskresningja, tegani o Devel okolen da so mule ko jekhipe e Isusea ka anel len lea... Amen o dživde, so ačhovaja dži ki prisutnost e Gospodareskiri, nane te ova angleder okola so mule, soske, korkori o Gospodari ka hulel taro nebo hem ka del zapoved... Hem najangle ka ušten okola so mule ko jekhipe e Hristosea. A palo adava amen o dživde kola so ačhilem, zaedno lencar ka ova ingarde ko oblakija te šaj te arakha amen e Gospodarea ko vozduh. Hem agjaar ka ova sekogaš e Gospodarea“ (1. Sol. 4:13-17).

¹⁸ O prvo voskresenie valjangja te ovel nesavo vreme otkeda počmingja e Hristoseskiri prisutnost. O pomazanikija so ka oven ki Phuv džikote trajnela i bari nevolja ka oven „ingarde ko oblakija“ (Mat. 24:31). Ola „nane te meren“, a adava značinela kaj nane te oven mule but vreme. Keda ka meren, sarine ka preobrazinen pe „ko jekh momenti, odma, džikote šungjola i posledno truba“ (1. Kor. 15:51, 52).

19. Kova tano o „pošukar voskresenie“ so adžikeraja le?

¹⁹ Avdive, pobaro delo taro e Devleskere sluge nane pomazanikija hem nane birime te vladinen e Hristosea. Namesto adava, ola adžikerena „e Jehovaskoro dive“ keda ka avel o krajo akale lošno svetoskoro. Nikoj  na džanela keda točno ka avel o krajo, ama o dokazija sikavena kaj tano but paše (1. Sol. 5:1-3). Ko nevo sveto, ka ovel javer voskresenie. Tegani, o manuša so ka voskresninen ka ovel len prilika te oven sovršena hem te živinen večno ki Phuv. Adava ka ovel „pošukar voskresenie“ taro voskresenija so slučingje pe ko purano vreme keda okola so voskresningje palem mule (Evr. 11:35).

20. Kotar džanaja kaj o voskresenie ka ovel organizirimo?

²⁰ I Biblija vakerela kaj okola so džana ko nebo voskresninena „sekoj ko plo redo“ (1. Kor. 15:23). Adaleske, šaj te ova uverime kaj o voskresenie ki Phuv isto agjaar ka ovel ko nesavo redo, javere lafencar organizirimo. Šaj pučaja amen: „Dali okola so mule ko amaro vreme ka voskresninen hem ka oven adžikerde taro ple paše keda ka počminel o Hristos te vladinel? Dali o verna murša taro purano vreme so predvodinena sine e Devleskere narodo ka voskresninen poangle te šaj te pomožinen te organizirinel pe e Devleskoro narodo ko nevo sveto? So ka ovel okolencar so na služingje e Jehovaske? Keda hem kote ka voskresninen ola?“ Isi but pučiba so šaj te puča amen. Ama, akana nane vreme te razmislina bašo adala bukja. Najšukar tano te adžikera hem te dikha. Šaj te ovel amen doverba kaj ka ovel čače interesno te dikha sar o Jehova ka kerel sa adala bukja.

21. Savi nadež isi tut?

²¹ Dži tegani, valjani te bajrara amari vera ko Jehova. Taro adava so vakergja o Isus siem uverime kaj o Jehova setinela pe okolende so mule hem kaj ka živinen palem (Jovan 5:28, 29; 11:23). Te šaj te sikavel kaj o Jehova ka voskresninel e mulen, o Isus ki jekh prilika vakergja kaj o Avraam, o Isak hem o Jakov „sarine ola tane [anglo Devel] dživde“ (Luka 20:37, 38). Amen da isi amen šukar pričine te vakera o lafija so vakergja len o apostol Pavle: „Isi man nadež... kaj o Devel ka voskresninel okolen soj pravedna hem okolen so nane pravedna“ (Dela 24:15).