1, 2. Soske nesave roditelija tane sekirime keda lengere čhave mangena te krstinen pe?

SEKOVA berš, but manuša so proučinena i Biblija dena lafi e Jehovaske kaj ka služinen leske hem krstinena pe. But džene lendar tane terne kola so barile roditelencar soj tane e Jehovaskere svedokija hem ola biringje o najšukar drumo ko životo (Ps. 1:1-3). Ako sian roditeli, verojatno edvaj adžikerea o dive keda tlo čhavo ili tli čhaj ka krstinel pe. (Sporedin 3. Jovanovo 4.)

² Ama, šaj sekirinea tut. Šaj pendžarea nesave ternen kola so otkeda krstingje pe počmingje te pučen pe dali čače tano šukar te živinen sprema e Devleskere merilija. Nesave čak cidingje pe tari e Devleskiri organizacija. Adaleske, šaj sekirinea tut kaj tlo čhavo ka počminel te služinel e Jehovaske, ama palo nesavo vreme nane više te mangel o čačipe sar poangle. Šaj mislinea tuke kaj ka ovel sar nesave hristijanja taro  prvo veko so živinena sine ko Efes. O Isus bašo adava sobranie vakergja: „Nane tut o mangipe kova so sine tut ko početok“ (Otk. 2:4). Sar šaj te pomožine tle čhaveske te ikerel zoralo plo mangipe bašo Devel hem te ovel spasimo? (1. Pet. 2:2). O odgovor ka dobina le ako dikhaja o primer e Timotejeskoro.

3. a) Sar ulo o Timotej hristijani hem so kergja keda šungja e Isuseskere sikljojba? b) Kola trin bukja vakergja o Pavle e Timotejeske?

³ Ko 47 berš a.e, o apostol Pavle prvo puti gelo ki Listra. Šaj ko akava vreme o Timotej, kova so verojatno sine ko tinejdžerska berša, šungja bašo adava so sikavela sine o Isus. Ov kerela sine adava so siklilo hem duj berš palo adava počmingja te putujnel e Pavlea. Otprilika 16 berš palo adava, o Pavle pišingja e Timotejeske: „Ačhov ko adava so sikliljan hem ko adava so uveringjan tut, adaleske so džanea kastar sikliljan sa adava hem kaj panda sar but tikno pendžarea o sveta lila [o Hebrejska spisija], kola so šaj te keren tut gogjaver te šaj te spasine tut preku i vera ko Hristos Isus“ (2. Tim. 3:14, 15). O Pavle vakergja kaj o Timotej 1) pendžarela sine o sveta lila, 2) uveringja pe ko adava so siklilo hem 3) ulo gogjaver te šaj te spasinel pe preku i vera ko Hristos Isus.

4. Kola publikacie koristingjan te šaj te sikave tle čhaven? (Dikh i slika ko početok tari statija.)

⁴ Sar roditeli, tu mangea tlo čhavo te pendžarel o sveta lila, kolende so avdive tane vklučime o Hebrejska spisija hem o Hristijanska grčka spisija. Čak o tikne čhave šaj te sikljoven bašo manuša hem nastanija tari Biblija. E Jehovaskiri organizacija ikalgja but lila, brošure hem videoklipija kola so o roditelija šaj te koristinen len te pomožinen pumare čhavenge. Kola lendar isi ki tli čhib? Tlo čhavo valjani te džanel so pišinela ki Biblija te šaj te ovel paše amal e Jehovaja.

5. Kotar džanaja kaj o Timotej sine uverimo ko šukar haberi bašo Isus?

⁵ Nane dovolno te sikave e čhaven samo bašo manuša hem bašo nastanija tari Biblija. Sar so dikhlem angleder, o Timotej pendžarela sine o sveta lila panda sar but tikno, ama ov isto agjaar sine uverimo ko adava so siklilo. Palo nesavo vreme, ov uveringja pe kaj o Isus tano o Mesija. O Timotej krstingja pe soske sine le bari vera hem počmingja te služinel e Pavlea sar misioneri.

6. Sar šaj te pomožine tle čhavenge te verujnen ki Biblija?

⁶ Sar šaj te pomožine tle čhavenge te ovel len zorali vera sar so sine e Timoteje, te šaj te oven uverime ko adava so sikljovena? Prvo, ov strplivo. Valjani vreme te šaj i vera te ovel zorali. Isto agjaar, ako tu verujnea  ko nešto adava na značinela kaj tlo čhavo da avtomatski ka verujnel ko adava. Sekova čhavo valjani te koristinel pli sposobnost razmislibaske te šaj te verujnel ki Biblija. (Čitin Rimjanite 12:1.) Sar roditeli, tu šaj but te pomožine tle čhavenge te ovel len zorali vera, posebno keda pučena tut nešto. Te dikha so šaj te sikljova taro primer jekhe dadeskoro.

7, 8. a) Sar jekh roditeli sikavela strplivost džikote sikavela ple čhaja? b) Ki koja situacija valjani sine te ove strplivo tle čhavea?

⁷ O Tomas vakerela kaj leskiri čhaj so isi la 11 berš, ponekogaš pučela le pučiba, sar na primer: „Dali o Jehova koristingja evolucija te šaj te razvinel o životo ki Phuv?“ ili „Soske na mešinaja amen ko nesave aktivnostija, sar soj o politička izborija, te šaj te kera o uslovija pošukar?“ Ponekogaš ov valjani te kontrolirinel pe te na vakerel lake ko so te verujnel. O Tomas džanela kaj nane dovolno samo jekh dokaz te šaj te uverine nekas ko čačipe, nego valjani poviše dokazija.

⁸ Isto agjaar, ov džanela kaj valjani te ovel strplivo te šaj te sikavel ple čhaja. Na samo leske, sekole Devleskere slugaske valjani strplivost (Kol. 3:12). O Tomas halilo kaj valjani te odvojnel dovolno vreme te šaj te kerel lafi ple čhajaja soske samo agjaar ka pomožinel lake te haljovel adava so sikljola tari Biblija hem te bajrarel pli vera. Ov vakerela: „Posebno keda kerela pe lafi bašo nesave važna bukja, me hem mi romni mangaja te ova sigurna kaj amari čhaj čače verujnela ko adava so sikljola hem kaj lake logično adava. Šukar tano keda pučela. Iskreno, ka sekirinav man ako prifatinela nešto bizo te pučel“.

9. Sar šaj te pomožine tle čhavenge te verujnen ki Biblija?

⁹ Ako o roditelija tane strpliva džikote sikavena pumare čhaven, sar so nakhela o vreme lengere čhave ka počminen te haljoven „kobor tano buvlo, dugačko, učo hem hor o čačipe“ (Ef. 3:18). O roditelija šaj te sikaven e čhaven ko način kova so ka odgovorinel ko lengere berša hem sposobnostija. Sar so ka bajrol lengiri vera, ka ovel lenge polokho te braninen ple veruvanja anglo javera, čak anglo ple součenikija (1. Pet. 3:15). Na primer, dali tle čhave šaj tari Biblija te objasninen so ovela nekasaja keda ka merel? Dali lenge logično adava so objasninela i Biblija? * (Dikh i fusnota.) Ma bistre kaj valjani te ove strplivo te šaj te pomožine tle čhavenge te verujnen ki Biblija, ama adava ka isplatinel pe (5. Moj. 6:6, 7).

10. Soj tano važno keda sikavea e čhaven?

 ¹⁰ Džangjola pe, ako mangea te pomožine tle čhavenge te ovel len vera, but tano važno te de lenge šukar primer. I Stefani, jekh daj so isi la trin čhaja, vakerela: „Panda džikote mle čhaja sine but tikne, valjani sine te pučav man: ’Dali vakerava mle čhaenge soske me sium uverimi kaj o Jehova postojnela, kaj mangela amen hem kaj sekogaš postapinela pravedno? Dali šaj te dikhen kaj me čače mangava e Jehova?‘ Našti te adžikerav taro mle čhave te oven uverime ko nešto ko so me na sium uverimi“.

11, 12. Soj tani i mudrost hem kotar džanaja kaj oj na zavisinela taro adava kobor berša isi nekas?

¹¹ Sar so dikhlem, o Timotej 1) pendžarela sine o sveta lila hem 2) sine uverimo ko adava so siklilo. Ama, so mislingja o Pavle keda vakergja kaj o sveta lila šaj te keren e Timoteje gogjaver te šaj te spasinel pe?

¹² Ko Uvid ko Sveta lila (Insight on the Scrip­tures, angliski), 2 tom, tano objasnimo kaj i mudrost tani „sposobnost te koristine adava so džanea te šaj te rešine o problemija, te izbegine opasna situacie, te ispolnine nesave celija ili te de sovet e javerenge te keren o isto. I mudrost tani sprotivno tari glupost“. I Biblija vakerela kaj „i glupost tani phanli ko vilo e čhaveske“ (Izr. 22:15). Sprema akava, i mudrost tani jekh znako baši zrelost. I duhovno zrelost na zavisinela taro adava kobor berša isi nekas. Duhovno zrelo tano okova so darala taro Jehova hem mangela te šunel le. (Čitin Psalm 111:10.)

13. Sar šaj o terne te sikaven kaj tane gogjaver te šaj te spasinen pe?

¹³ O terne soj tane duhovno zrela nane „frdime taro branija hem ingarde akari-okori“ taro lengere želbe ili taro pritisok e vrsnikongoro (Ef. 4:14). Namesto adava, lengiri „sposobnost te haljoven preku iskustvo tani vežbimi te razlikujnel o ispravno hem o pogrešno“ (Evr. 5:14). Adaleske, anena mudra odluke čak keda lengere roditelija ili javera soj pophure na dikhena len (Fil. 2:12). Asavki mudrost valjani lenge te šaj te spasinen pe. (Čitin Izreki 24:14.) Sar šaj te pomožine tle čhavenge te ovel len asavki mudrost? Najangle vaker lenge kola merilija vodinena tut ko životo. Taro tle lafija hem postapke ola valjani te dikhen kaj trudinea tut te živine sprema o bibliska merilija (Rim. 2:21-23).

14, 15. a) Bašo kola važna bukja valjani te razmislinen o terne so mangena te krstinen pe? b) Sar šaj te pomožine tle čhavenge te razmislinen bašo bereketija so ka oven len ako šunena e Devleskere zakonija?

¹⁴ Ama, te šaj te pomožine tle čhavenge te bajraren pli vera, nane dovolno samo te vakere lenge soj tano ispravno, a soj tano pogrešno. Valjani isto agjaar te pomožine lenge te  razmislinen bašo pučiba sar soj: „Soske i Biblija zabraninela nesave bukja so šaj dikhjona privlečna? Soske šaj te ovav sigurno kaj o bibliska merilija tane sekogaš bašo mlo šukaripe?“ (Isa. 48:17, 18).

¹⁵ Ako tlo čhavo mangela te krstinel pe, pomožin leske seriozno te razmislinel kaj adava ka anel leske odgovornostija. Sar dikhela ki lende? Save bereketija ka oven le? Kola phare situacie ka oven le? Soske šaj te vakerel pe kaj o krstiba anela poviše bereketija nego pharipa? (Mar. 10:29, 30). But tano važno šukar te razmislinel bašo akala bukja angleder te krstinel pe. Pomožin tle čhaveske hor te razmislinel bašo bereketija so ka oven le ako šungja e Devle hem bašo posledice ako na šungja le. Tegani, pobari tani i verojatnost te verujnel kaj ako ikerela pe ko bibliska merilija, adava sekogaš ka ovel bašo leskoro šukaripe (5. Moj. 30:19, 20).

16. So valjani te keren o roditelija ako lengoro čhavo počminela te sumninel pe ko čačipe otkeda ka krstinel pe?

¹⁶ So šaj te kere ako tlo čhavo počminela te sumninel pe ko čačipe otkeda ka krstinel pe? Na primer, šaj tle čhaveske ili čhajake ka svidžinen pe nesave bukja taro sveto. Ili šaj ka sumninel pe dali čače tano  najšukar te živinel sprema o bibliska načelija (Ps. 73:1-3, 12, 13). Taro adava sar ka reagirine šaj te zavisinel dali tlo čhavo ponadari da ka služinel e Jehovaske. Ov odlučno te na akoše tut lea bašo adala bukja, bizi razlika dali tano panda tikno ili tinejdžeri. Namesto adava, tli cel valjani te ovel te uverine le kaj mangea le hem kaj mangea te pomožine leske.

17, 18. Sar šaj o roditelija te pomožinen pumare čhavenge so sumninena pe ko čačipe?

¹⁷ Keda krstinena pe, o terne sikavena kaj dengje lafi e Jehovaske kaj ka služinen leske. Ola vetingje kaj ka mangen e Devle hem kaj ka ovel lenge najvažno te keren leskiri volja. (Čitin Marko 12:30.) O Jehova dikhela but seriozno ko asavko vetuvanje, a agjaar valjani te dikha amen da (Prop. 5:4, 5). Setinker tle čhave ko akava. Ama, prvo čitin hem proučin o publikacie so e Jehovaskiri organizacija dengja e roditelenge. Palo adava, ljubezno hem ko pravo vreme vaker tle čhaveske kaj adava so dengja lafi te služinel e Jehovaske hem krstingja pe tano seriozno, ama ka anel leske bare bereketija.

¹⁸ Na primer, šaj te arakhe šukar predlogija ko dodatok „Roditelite prašuvaat“ ko krajo taro lil Mladite prašuvaat — delotvorni odgovori, tom 1. Adari pišinela kaj o roditelija na valjani odma te mislinen kaj lengere čhave otfrlingje o čačipe, nego valjani te dikhen soj tano čače o problemi. Šaj isi len pritisok taro vrsnikija, ili palem osetinena pe korkori. Šaj mislinena kaj o javera terne kerena poviše ki služba lendar. Ko dodatok tano objasnimo kaj asavke problemija na valjani te značinen kaj o čhave na prifatinena tumari religija. Adala bukja ovena soske obično isi len javera problemija kolencar so mora te borinen pe. Palo adava, o dodatok dela nesave predlogija sar šaj o roditelija te pomožinen pumare čhavenge so sumninena pe ko čačipe.

19. Sar šaj o roditelija te pomožinen pumare čhavenge te oven gogjaver te šaj te spasinen pe?

¹⁹ Sar roditeli, isi tut bari odgovornost hem čest te de opomene tle čhavenge hem te vospitine len agjaar sar so vakerela o Jehova (Ef. 6:4). Sar so dikhlem, akava šaj te kere le agjaar so ka sikave tle čhaven bašo adava so vakerela i Biblija hem ka pomožine lenge te oven uverime ko adava so sikljovena. Keda lengiri vera ka ovel zorali, ka oven ohrabrime te den lafi e Jehovaske kaj ka služinen leske celo vilea. E Devleskoro Lafi, o sveti duh hem adava tu so kerea neka pomožinel tle čhavenge te oven gogjaver te šaj te spasinen pe.