1, 2. Savo različno mislenje isi e manušen bašo raj?

KO JEKH kongres so ikergja pe ko Seul (Koreja), ale but phralja hem phenja taro različna phuvja. Džikote ikljovena sine taro stadioni, o phralja hem o phenja taro adava than khedingje pe okolu lende. Čače sine but emotivno momenti keda poviše džene počmingje te mavtinen vastencar hem te vakeren jekh jekheske: „Ka dikha amen ko raj!“ So mislinea, bašo kova raj mislinena sine?

² E manušen avdive isi len različno mislenje bašo raj. Nesave vakerena kaj o raj tano samo fantazija. Javera vakerena kaj raj tano bilo kova than kote so osetinena pe bahtale. Na primer, jekhe manušeske soj but bokhalo raj tano keda bešela ko astali pherdo hajbaja. Angleder but berša, jekh džuvli koja so tergjovela sine angli but šuži livada pherdi lulugjencar doborom sine vooduševimi so čak vakergja: „E akava tano čače raj!“ Adava than panda vikinela pe Raj, iako sekova berš adari perela poviše taro 15 metre iv. Ko so mislinea tu keda šunea o lafi raj? Dali nadinea tut kaj nekogaš ka ovel raj?

3. Keda i Biblija prvo puti kerela lafi bašo raj?

 ³ I Biblija kerela lafi bašo jekh raj so postojnela sine angleder hem bašo raj so ka ovel ki idnina. Šaj te čitina bašo raj panda ko prvo lil tari Biblija. Ki 1. Mojseeva 2:8 pišinela: „O Jehova o Devel sadingja gradina ko Eden [„raj“, Prevod na MPC] sprema istok, hem adari čhivgja e manuše kole so kergja le“. O lafi „Eden“ značinela „zadovolstvo“, hem ki adaja gradina čače sine baro zadovolstvo te živinel pe. Adathe sine but hajbaske, but šuže thana hem sine mir maškar o manuša hem o životne (1. Moj. 1:29-31).

4. Soske šaj te vakera kaj i gradina Eden sine raj?

⁴ Keda o Hebrejska spisija prvo puti sine prevedime ki grčko čhib, o preveduvačija koristingje o lafi paradisos, so značinela „raj“, te šaj te prevedinen o hebrejsko lafi baši „gradina“. Ki jekh enciklopedija pišinela kaj keda nesavo Grko ka šunel sine o lafi paradisos, ov mislinela sine ko jekh šužo, baro parko, kova so sine bezbedno, kote so sine but šuže kašta so dena sine različna plodija hem thavdena sine potokija čisto panjea maškar o zelena livade kolende so mirno hana sine čar antilope hem bakhre. (Cyclopaedia taro Meklintok hem Strong; sporedin 1. Mojseeva 2:15, 16.)

5, 6. Soske o Adam hem i Eva našavgje i prilika te živinen ko raj hem so pučena pe nesave manuša?

⁵ O Jehova čhivgja e Adame hem Eva ki asavki rajsko gradina. Ama, adaleske so sine leske neposlušna, o Jehova na mukhlja len više te živinen adathe. Agjaar, ola hem lengere čhave našavgje i prilika te živinen ko raj (1. Moj. 3:23, 24). Iako ki adaja rajsko gradina na sine više manuša, izgleda kaj postojnela sine sa dži ko Potop ko vreme e Noeskoro.

⁶ Nesave manuša šaj te pučen pe: „Dali nekogaš palem ka ovel raj ki Phuv?“ So sikavena o faktija? Ako nadinea tut kaj ka živine tle manglencar ko raj, dali isi tut šukar pričina baši asavki nadež? Šaj li te objasnine soske sian uverimo kaj ki idnina ka ovel raj?

7, 8. a) Savo vetuvanje dengja o Devel e Avraameske? b) Ko so verojatno mislingja o Avraam keda šungja akava vetuvanje?

⁷ Najšukar than kote so šaj te arakha odgovorija ko pučiba bašo raj tano ki Biblija, soske oj avela taro Jehova, okova so kergja o prvo raj. Razmislin so vakergja o Devel ple amaleske e Avraameske. Otkeda vakergja kaj ka bajrarel leskoro potomstvo „sar o zrnija pošik ko morsko brego“, o Jehova dengja leske akava važno vetuvanje: „Preku tlo potomstvo sa o narodoja ki phuv ka dobinen bereketi adaleske so šungjan mlo glaso“ (1. Moj. 22:17, 18). Pokasno o Devel palem vakergja o isto vetuvanje e Avraameskere čhaveske hem unukoske. (Čitin 1. Mojseeva 26:4; 28:14.)

⁸ Ništo ki Biblija na sikavela kaj o Avraam mislingja kaj o manuša ka dobinen pli nagrada ko raj ko nebo. Adaleske, keda o Devel vetingja kaj „sa o narodoja ki phuv“ ka dobinen bereketi, o Avraam verojatno mislingja kaj adala bereketija ka oven ki Phuv. Ama, dali samo akava dokaz isi ki Biblija kova so sikavela kaj o raj ka ovel ki Phuv?

9, 10. Kola javera vetuvanja dena amenge dokazija kaj ki idnina ka ovel raj ki Phuv?

 ⁹ O David, kova so avela taro Avraam, prorokujngja kaj ka avel vreme keda „okola so kerena lošnipe“ hem „okola so kerena nepravda“ poviše nane te postojnen (Ps. 37:1, 2, 10). Namesto adava, „o krotka ka nasledinen i phuv, hem ka uživinen ko baro mir“. O David isto agjaar prorokujngja: „O pravedna manuša ka nasledinen i phuv hem ka živinen večno ki late“ (Ps. 37:11, 29; 2. Sam. 23:2). So mislinea, sar vlijajngje akala vetuvanja upro manuša so mangle te keren e Devleskiri volja? Sine len šukar pričina te verujnen kaj jekh dive ki Phuv ka živinen samo pravedna manuša hem kaj i Phuv palem ka ovel raj sar i gradina Eden.

¹⁰ Sar so nakhela sine o vreme, poviše Izraelcija so vakerena sine kaj služinena e Jehovaske irangje leske dumo hem na služinena sine leske ko ispravno način. Adaleske o Devel mukhlja o Vaviloncija te pobedinen len, te uništinen lengiri phuv hem te ingaren bute dženen lendar sar robija (2. Let. 36:15-21; Erem. 4:22-27). Ama, e Devleskere prorokija prorokujngje kaj leskoro narodo ka iranel pe ki pli phuv palo 70 berš. Adala proroštvija ispolningje pe, ama isto agjaar isi len značenje amenge da avdive. Džikote dikhaja nesave lendar, primetin save dokazija dena amenge kaj ki idnina ka ovel raj ki Phuv.

11. Sar ispolningje pe prvo puti o lafija taro Isaija 11:6-9, ama so šaj te puča amen?

¹¹ Čitin Isaija 11:6-9. Preku plo proroko o Isaija, o Devel vakergja kaj otkeda o Izraelcija ka iranen pe ki pli phuv, ki late ka ovel mir. Nikoj na valjani sine te daral kaj ka ovel napadimo taro životne ili taro manuša. Hem o terne hem o phure ka oven bezbedna. Na setinela li tut akava ko rajska uslovija so sine ki gradina Eden? (Isa. 51:3). O Isaija isto agjaar prorokujngja kaj celi phuv „ka ovel pherdi pendžaribaja bašo Jehova, sar o more soj pherdo panjea“. Akale lafencar mislinela pe ko sa o narodija ki phuv, a na samo ko Izraelcija. Keda ka slučinel pe adava? Jasno tano kaj adava ka ovel ki idnina.

12. a) Save bereketija sine e Izraelcon so irangje pe taro Vavilon? b) So sikavela kaj ki idnina ka ispolninel pe panda jekh puti o proroštvo taro Isaija 35:5-10?

¹² Čitin Isaija 35:5-10. Primetin kaj o Isaija isto agjaar prorokujngja kaj o Izraelcija so ka iranen pe taro Vavilon nane te oven ki opasnost ni taro životne ni taro manuša. Ov vakergja kaj lengiri phuv ka del but hrana soske ka ovel but pani, isto sar ki gradina Eden (1. Moj. 2:10-14; Erem. 31:12). Dali akava proroštvo valjani sine te ispolninel pe samo ko vreme e Izraelcongoro? Ko akava proroštvo isto agjaar pišinela kaj o korole, o sakatija hem o kašuke ka oven sasljarde. Ama, akava na slučingja pe e Izraelconge so irangje pe taro Vavilon.  Ustvari, o Devel manglja te vakerel kaj ka sasljarel sa o nasvalipa ki idnina.

13, 14. a) Sar ispolningja pe o proroštvo taro Isaija 65:21-23 keda o Izraelcija irangje pe taro Vavilon? b) Panda kova delo taro proroštvo valjani te ispolninel pe? (Dikh i slika ko početok tari statija.)

¹³ Čitin Isaija 65:21-23. Keda o Evreija irangje pe ki pli phuv, adari na sine ni udobna khera ni obrabotime nive hem drakha. Ama adaleske so o Devel dengja len bereketi, sar so nakhela sine o vreme o bukja meningje pe. Zamislin kobor sine bahtale keda kerena peske sine khera hem živinena sine ki lende hem keda uživinena sine ko vkusna bukja so sadingje len!

¹⁴ Primetin jekh važno detali ko akava proroštvo. Ki leste pišinela kaj amare dive „ka oven sar o dive e kašteskere“. Nesave kašta živinena but milje berša. Te šaj o manuša te živinen doborom but, ola mora te oven but saste. Hem keda adala saste manuša bi živinena sine ko uslovija kola so prorokujngja len o Isaija, adava bi ovela sine čačutno raj! Akava proroštvo nane samo suno — čače ka ispolninel pe!

15. Kola tane nesave taro bereketija soj pišime ko lil Isaija?

¹⁵ Razmislin sar o vetuvanja so dikhlem len akana sikavena kaj ki idnina ka ovel raj. Celi Phuv ka ovel pherdi manušencar so ka ovel len bereketi taro Devel. Nikoj nane te daral kaj ka ovel napadimo taro životne ili taro lošna manuša. O korole, o kašuke hem o sakatija ka oven sasljarde. O manuša ka šaj te keren peske khera hem te uživinen ko bukja so ola ka sadinen len. Ola ka živinen but poviše taro kašta. Čače, i Biblija dela dokazija kaj ki idnina ka ovel asavko raj. Ama, nesave manuša šaj ka vakeren kaj akala proroštvija na značinena kaj ka ovel raj ki Phuv. So ka vakere lenge? Kola silna dokazija isi tut kaj ki idnina ka ovel čačutno raj? O Isus, o najbaro manuš so nekogaš živingja, dengja amen jekh silno dokaz.

16, 17. Ki koja situacija o Isus kergja lafi bašo raj?

¹⁶ Iako o Isus na sine krivo, sine osudimo hem kovimo ko stubo te merel. Lea isto agjaar sine kovime duj kriminalcija — jekh tari leskiri levo, a o javer tari leskiri desno strana. Jekh lendar halilo kaj o Isus tano cari hem vakergja: „Isus, setin tut ki mande keda ka ove cari!“ (Luka 23:39-42). O Isus dengja adale manušeske jekh vetuvanje kova soj pišimo ko Luka 23:43. Adava vetuvanje tano povrzimo tle idninaja. Nesave izučuvačija čhivena zapirka anglo lafi „avdive“ hem prevedinena akava stiho agjaar: „Čače vakerava tuke, avdive ka ove mancar ko raj“. Isi različno mislenje bašo adava kote valjani te bešel i zapirka ki akaja rečenica. Ama, ko so mislingja o Isus keda vakergja „avdive“?

¹⁷ Ko but sovremena čhibja, o zapirke koristinena pe te šaj o značenje ki jekh rečenica te ovel pojasno. Ama ko najpurane grčka manuskriptija, na sine sekogaš koristime interpunkciska znakija. Adaleske šaj te puča amen: „So vakergja o Isus ki adaja situacija?“ Dali vakergja: „Čače vakerava tuke, avdive ka ove mancar ko raj“ ili: „Čače vakerava tuke avdive, ka ove mancar ko raj“? E preveduvačen isi len različno mislenje bašo  adava so mislingja o Isus keda vakergja adala lafija hem adava vlijajnela ki lengiri odluka dali ka čhiven i zapirka anglo ili palo lafi „avdive“. Ko avdisutne prevodija e Biblijakere isi solduj slučaija.

18, 19. So šaj te pomožinel amenge te haljova so manglja te vakerel o Isus?

¹⁸ Setin tut so vakergja o Isus ple sledbenikonge bašo plo meribe. Ov vakergja: „O manušikano Čhavo ka ovel ko vilo e phuvjakoro trin dive hem trin rakja“. Ov isto agjaar vakergja: „O manušikano Čhavo ka ovel izdajmo hem dendo ko vasta e manušengere hem ola ka mudaren le, ama ov ko trito dive ka voskresninel“ (Mat. 12:40; 16:21; 17:22, 23; Mar. 10:34). O apostol Petar vakergja kaj akava čače ulo (Dela 10:39, 40). Znači, o Isus na gelo ko raj adava dive keda mule ov hem o kriminalco. O Isus sine „ko grobo“ skoro trin dive, sa džikote o Devel na voskresningja le * (Dikh i fusnota.) (Dela 2:31, 32).

¹⁹ Sprema akava, o Isus koristingja o lafija „Čače vakerava tuke avdive“ sar uvod bašo vetuvanje so dengja le e kriminalcoske. Agjaar sine normalno te kerel pe lafi čak ko vreme e  Mojseeskoro. Ki jekh prilika o Mojsej vakergja: „Akala lafija so zapovedingjum tuke avdive čhiv len te vileste“ (5. Moj. 6:6; 7:11; 8:1, 19; 30:15).

20. So sikavela kaj amaro haljojbe bašo adava so vakergja o Isus tano točno?

²⁰ Jekh biblisko preveduvači taro Blizok Istok vakergja: „Ko akava stiho posebno tano istaknimo o lafi ’avdive‘ hem valjani te čitinel pe: ’Čače vakerava tuke avdive, ka ove mancar ko raj‘. O vetuvanje sine dendo adava dive, a valjani sine te ispolninel pe pokasno. Te kerel pe lafi ko asavko način tano normalno e manušenge taro adava than, hem sikavela kaj o vetuvanje sine dendo ko odredimo dive hem kaj sigurno ka ispolninel pe“. Jekh sirisko prevod taro pandžto veko, prevedingja akava stiho sar: „Amin, vakerava tuke avdive kaj ka ove mancar ki gradina Eden“. Akava vetuvanje čače ohrabrinela amen sarinen.

21. So na slučingja pe e kriminalcoja hem soske?

²¹ Keda kergja lafi e kriminalcoja bašo raj, o Isus na mislingja ko raj ko nebo. Kotar džanaja adava? Jekh pričina tani adaja so o kriminalco na džanlja kaj o Isus kergja sojuz ple verna apostolencar te šaj te vladinen lea ko nebo (Luka 22:29). Isto agjaar, o kriminalco na sine ni krstimo (Jovan 3:3-6, 12). Znači, keda o Isus dengja o vetuvanje e kriminalcoske, sigurno mislingja ko raj ki Phuv. Beršencar palo adava, o Pavle kergja lafi baši jekh vizija kote so jekh manuš sine „ingardo ko raj“ (2. Kor. 12:1-4). Iako o Pavle hem o javera apostolija sine birime te džan ko nebo hem te vladinen zaedno e Isusea, o Pavle kerela sine lafi bašo raj kova so valjani sine te ovel ki idnina. * (Dikh i fusnota.) Dali adava raj ka ovel ki Phuv? Šaj li tu da te ove adathe?

22, 23. Ko so šaj te nadine tut?

²² Ma bistre kaj o David kergja lafi bašo vreme keda „o pravedna manuša ka nasledinen i phuv“ (Ps. 37:29; 2. Pet. 3:13). Ov mislingja ko vreme keda sa o manuša ki Phuv ka živinen sprema e Jehovaskere pravedna načelija. O proroštvo taro Isaija 65:22 vakerela: „O dive mle narodoskere ka oven sar o dive e kašteskere“. Akava sikavela kaj o manuša so ka služinen e Jehovaske ko nevo sveto ka živinen but milje berša. Dali akala lafija čače ka oven? Oja, adaleske so sprema Otkrovenie 21:1-4, o Devel ka del bereketija e manušenge, a jekh taro adala bereketija tano adava kaj „o meribe nane te ovel više“.

²³ Adava so i Biblija vakerela bašo raj tano but jasno. O Adam hem i Eva našavgje i prilika te živinen večno ko raj, ama i Phuv palem ka ovel raj. Sar so vetingja o Devel, ov ka del bereketija e manušenge ki Phuv. O David vakergja kaj o krotka hem o pravedna ka nasledinen i Phuv hem ka živinen večno ki late. A o proroštvija ko lil Isaija pomožinena amenge edvaj te adžikera o vreme keda ka uživina ko but šužo raj ki Phuv. Keda ka ovel adava? Tegani keda ka ispolninel pe o vetuvanje so dengja o Isus e kriminalcoske. Tu da šaj te ove ko adava raj! Ko adava vreme ka ispolninen pe o lafija so vakergje len o phralja hem o phenja ko kongres ki Koreja: „Ka dikha amen ko raj!“