Dža ko teksto

Dža ki sodržina

Ternalen, šaj te oven zadovolna hem bahtale ko životo

Ternalen, šaj te oven zadovolna hem bahtale ko životo

Ka de man te pendžarav o drumo e životoskoro (PS. 16:11)

GILJA: 28, 136

1, 2. Sar o iskustvo e Toniskoro sikavela kaj sekoj šaj te kerel promene ko životo?

O TONI barilo bizo dad. Keda sine ki sredno škola, ov na interesirinela pe sine but baši škola. Čak razmislingja porano te mukhel la. Ko vikendija, o Toni džala sine ko kino ili družinela pe sine ple amalencar. Na sine nasilno hem na lela sine droga, ama na sine le nisavi smisla ko životo. A čak sumninela pe sine kaj postojnela Devel. Jekh dive, o Toni arakhlja duje dženen soj tane e Jehovaskere svedokija hem vakergja lenge kaj sumninela pe kaj postojnela Devel. Ola dengje le duj brošure — Koj stvoringja o životo? hem Pandž važna pučiba bašo adava kotar avela o životo. *

2 Javer puti keda e Jehovaskere svedokija ale ko Toni, ov celosno meningja plo mislenje. Doborom but čitingja o brošure so o strane lengere sine vitkime. Ov vakergja e Svedokonge: „Mora te postojnel Devel“. Počmingja te proučinel i Biblija hem hari po hari meningja plo stavi bašo životo. Isto agjaar, poangle o Toni na sine šukar učeniko, ama keda počmingja te proučinel, ov ulo jekh taro najšukar učenikija ki škola! Čak o direktori sine vooduševimo taro leskere promene. Ov vakergja leske: „Tute akana isi tut but pošukar stavi sprema i škola hem isi tut pošukar ocenke. Dali tano adava adaleske so družinea tut e Jehovaskere svedokoncar?“ Ov vakergja leske kaj adava tano agjaar hem svedočingja e direktoreske. O Toni završingja i sredno škola hem avdive služinela sar opšto pioneri hem sluga-pomošniko. Ov tano but bahtalo so pendžarela e Jehova, kova soj leskoro Dad ko nebo (Ps. 68:5).

ŠUN E JEHOVA HEM KA OVE USPEŠNO

3. Savo sovet dela o Jehova e ternenge?

3 O iskustvo e Toniskoro setinkerela amen kaj o Jehova but grižinela pe e ternenge. Ov mangela te ove čače uspešno hem zadovolno ko životo. Adaleske dela tuke akava sovet: „Ko ternipe setin tu ko tlo Baro Stvoriteli“ (Prop. 12:1). Akava nane sekogaš lokho, ama šaj te kerel pe. Adalea so o Devel ka pomožinel tuke, tu šaj te ove uspešno na samo džikote sian terno nego ko celo tlo životo. Te šaj pošukar te haljova akava, ka kera lafi bašo adava so pomožingja e Izraelconge te osvojnen i Vetimi phuv hem sar o David uspejngja te pobedinel e Golijate.

4, 5. Savi važno pouka šaj te sikljova taro adava sar o Izraelcija osvojngje o Hanaan hem o način sar o David pobedingja e Golijate? (Dikh o slike ko početok tari statija.)

4 Save upatstvija dengja o Jehova e Izraelconge kratko angleder te khuven ki Vetimi phuv? Dali vakergja lenge te oven pošukar vojnikija ili te spreminen pe vojnake? Na! (5. Moj. 28:1, 2). Ov vakergja lenge te šunen le hem te ovel len doverba ki leste (Is. Nav. 1:7-9). Akava sovet e manušenge šaj izgledinela sine kaj na sine ispravno, ama ustvari adava sine o najšukar sovet e Izraelconge. O Jehova poviše puti pomožingja ple narodoske te pobedinel e Hanaancon (Is. Nav. 24:11-13). Te šaj te šune e Jehova valjani tuke vera, hem adaja vera anela sekogaš dži ko uspeh. Adava sine agjaar ko purano vreme, a agjaar tano avdive da.

5 O Golijat sine silno vojniko. Ov sine učo skoro 3 metre, hem sine le opasno oružje (1. Sam. 17:4-7). Tari javer strana, e Davide sine le samo jekh šelo so frdela sine lea bara hem sine le vera ko Devel. Jekh manuš so nane le vera šaj te mislinel peske kaj o David sine glupavo so manglja te borinel pe e Golijatea. Ama, ustvari o Golijat sine glupavo (1. Sam. 17:48-51).

6. Bašo so ka kera lafi ki akaja statija?

6 Ki angluni statija, kergjem lafi bašo štar bukja so kerena amen te ova pobahtale hem te ova pouspešna ko životo. Amen siklilem kaj valjani te grižina amen bašo amare duhovna potrebe, te oven amen šukar amala so mangena e Devle, te čhiva amenge celija so dena smisla ko životo hem te cenina i sloboda so dela la amenge o Devel. Ki akaja statija ka kera lafi panda poviše bašo akala bukja hem save koristija šaj te oven amen lendar. Te šaj te kera adava, te dikha nesave načelija so arakhljovena ko 16 Psalm.

GRIŽIN TUT BAŠO TLE DUHOVNA POTREBE

7. a) Sar ka opišine jekhe duhovno zrelo manuše? b) So sine e Davideskoro „delo taro nasledstvo“ hem sar adava vlijajngja upri leste?

7 O duhovno zrelo manuš isi le vera hem trudinela pe te dikhel ko bukja sar so dikhela o Devel. Ov rodela vodstvo taro Jehova hem odlučno tano te ovel leske poslušno (1. Kor. 2:12, 13). O David tano šukar primer bašo duhovno zrelo manuš. Ov vakergja: „O Jehova tano delo taro mlo nasledstvo“ (Ps. 16:5). Ko adava sine vklučimo leskoro amalipe e Jehovaja kova so sine leske than garajbaske (Ps. 16:1). Sar rezultati taro adava, o David vakergja: „Bahtali tani mli duša“. E Davide na kergja ništo pobahtalo taro adava te ovel amal e Jehovaja. (Čitin Psalm 16:9, 11.)

8. Kola tane nesave bukja so šaj te keren te ovel tut smisla ko životo?

8 O manuša kolenge soj najvažna o pare ili o zadovolstvija nikogaš nane te oven bahtale sar o David so sine (1. Tim. 6:9, 10). Jekh phral tari Kanada vakergja: „O čačutno zadovolstvo na avela taro adava so dobinaja ko životo, nego taro adava so daja e Jehovaske kova so dela sekova šukar poklon“ (Jak. 1:17). Ako bajrarea tli vera ko Jehova hem služinea leske, ka ove bahtalo hem ka ovel tut čačutni smisla ko životo. Adaleske, sar šaj te bajrare tli vera? Valjani te nakhe vreme e Jehovaja adalea so ka čitine leskoro Lafi, te dikhe o šukar bukja so stvoringja len hem te razmisline bašo leskere osobine, sar soj o mangipe so sikavela le tuke (Rim. 1:20; 5:8).

9. Sar šaj te mukhe e Devleskoro Lafi te oblikujnel tut?

9 Ponekogaš o Devel sikavela amenge plo mangipe agjaar so popravinela amen keda grešinaja, isto sar so kerela jekh dad. O David but ceninela sine o sovetija so avena sine taro Jehova, hem vakergja: „Ka falinav e Jehova, kova so dela man sovetija. Rakjate opomeninena man mle najgaravde čuvstvija“ (Ps. 16:7, fus.). O David hor razmislingja bašo adava sar o Jehova dikhela ko bukja hem trudinela pe sine te razmislinel sar leste. Ov mukhlja e Devleskere misle te oblikujnel le te šaj te ovel pošukar manuš. Ako tu da kerea adava, ka mange poviše e Devle hem ka ovel tut pobari želba te ove leske poslušno. Isto agjaar, ka ove duhovno zrelo hristijani. Jekh phen, koja so vikinela pe Kristin, vakergja: „Keda istražinava hem keda razmislinava bašo adava so čitingjum, isi man čuvstvo kaj o Jehova adava pišingja le baš mange!“

10. Sprema o lafija taro Isaija 26:3, sar ka pomožinel tuke adava so sian duhovno zrelo ličnost?

10 Ako sian duhovno zrelo ličnost, tu ka dikhe ko sveto hem ki leskiri idnina agjaar sar so dikhela o Devel. O Jehova ka del tuke asavki mudrost hem sposobnost te procenine o bukja. Soske? Ov mangela tu te džane soj tano najvažno ko životo, te ane mudra odluke hem te na dara taro adava so ka anel tuke i idnina! (Čitin Isaija 26:3.) Jekh phral, kova so vikinela pe Džošua hem živinela ko SAD vakerela kaj, ako ačhovea paše e Jehovaja jasno ka dikhe soj tano važno ko životo, a so na.

BIRIN ŠUKAR AMALA

11. Sar o David biringja ple amalen?

11 Čitin Psalm 16:3. O David džanlja sar te birinel šukar amalen. Ov biringja te oven leskere amala adala so mangena e Jehova, a adava kergja le but bahtalo. Ov vakergja kaj ola tane „sveta“ soske trudinena pe sine te živinen sprema e Jehovaskere moralna merilija. Javere psalmiste sine le isto stavi keda kerela pe lafi save amala šaj te birine. Ov vakergja: „Amal sium sarinencar so darana tutar, hem okolencar so ikerena tle zapovedija“ (Ps. 119:63). Sar so dikhlem ki angluni statija, tu da šaj te arakhe šukar amala maškar okola so mangena hem šunena e Jehova. Normalno, tle amala na valjani te oven samo adala so isi len tle berša.

12. Soske o David hem o Jonatan sine šukar amala?

12 E Davide na sine le samo amala so sine ko leskere berša. Džanea li koj sine jekh taro leskere najpaše amala? O Jonatan! O amalipe maškar o David hem o Jonatan sine jekh taro najšukar amalipe soj tane pišime ki Biblija. Dali džanea kaj o Jonatan sine okolu 30 berš pophuro taro David? Tegani, soske ola sine doborom šukar amala? Lengoro amalipe temelinela pe sine ki vera so sine len ko Devel. Ola isto agjaar poštujnena pe sine maškar peste hem ceninena sine pumare šukar osobine, sar na primer i hrabrost so sikavgje la džikote borinena pe sine e Devleskere dušmanencar (1. Sam. 13:3; 14:13; 17:48-50; 18:1).

13. Sar šaj te oven tut poviše amala? Vaker jekh primer.

13 Isto sar o David hem o Jonatan, amen da šaj te ova bahtale ako birinaja amala so mangena e Jehova hem isi len vera ki leste. I Kira, koja so služinela beršencar e Jehovaske, vakerela: „Isi man amala ko celo sveto. Ola avena taro različno poteklo hem kultura“. Ako tu da družinea tut phralencar hem phenjencar taro različno poteklo hem kultura, ka uverine tut kaj e Devleskoro Lafi hem o sveti duh kerena te ova sar jekh familija ko celo sveto.

ČHIV TUKE CELIJA SO DENA SMISLA KO ŽIVOTO

14. a) Sar šaj te čhive tuke celija so ka keren te ovel tut smisla ko životo? b) So vakerena nesave terne bašo lengere celija?

14 Čitin Psalm 16:8. Najvažno nešto ko e Davideskoro životo sine i služba bašo Jehova. Isto agjaar, tu da ka ove zadovolno ko tlo životo ako i služba bašo Jehova tuke ko prvo than hem ako sekogaš mislinea ki leste keda čhivea tuke nesavi cel. Jekh phral so vikinela pe Stiven vakerela: „Keda trudinava man te ispolninav mle celija, keda ispolninava len hem keda dikhava kaj ovava pošukar ki adaja buti, osetinava man zadovolno“. Jekh terno phral tari Germanija so služinela ki javer phuv vakerela: „Keda ka phujrovav hem keda ka razmislinav bašo mlo životo, na mangava te dikhav kaj sa so kergjum sine samo baši mande“. Dali tu da osetinea tut agjaar? Tegani koristin tle sposobnostija hem talentija te šaj te faline e Devle hem te pomožine e javere manušenge (Gal. 6:10). Čhiv tuke celija ki služba bašo Jehova hem molin le te pomožinel tuke te ispolnine len. Hem tu ka šaj te ove sigurno kaj ov ka šunel tle molitve (1. Jov. 3:22; 5:14, 15).

15. Save celija šaj te čhive tuke? (Dikh i ramka „ Nesave celija kolenge šaj te razmisline“.)

15 Save tane nesave celija so šaj te čhive tuke? So mislinea bašo adava te komentirine tle lafencar? Ili bašo adava te ove pioneri ili te služine ko Betel? Isto agjaar šaj te sikljove nevi čhib hem agjaar te propovedine o šukar haberi poviše manušenge. Jekh terno phral o Barak kova soj ki polnovremeno služba, vakerela: „Adava so džanava kaj sekova dive trošinava celi mli sila e Jehovaske kerela te ovav bahtalo kova so ništo javer našti te kerel te osetinav man agjaar“.

CENIN I SLOBODA SO DELA TUKE O JEHOVA

16. Sar o David sikavgja kaj ceninela e Devleskere zakonija hem načelija?

16 Sar so dikhlem ki angluni statija, keda živinaja sprema e Devleskere zakonija hem načelija, amen ovaja čače slobodna. Amen sikljovaja te manga adava soj šukar hem te mrzina adava soj lošno (Amos 5:15). O David halilo kaj e Jehovaskoro šukaripe tano but baro (Ps. 31:19). Adaleske, but trudinela pe sine te džal palo e Jehovaskoro primer hem te mangel o bukja so mangela len o Jehova. Isto agjaar, o David siklilo te mrzinel adava soj tano lošno anglo e Jehovaskere jakhja. Jekh taro akala bukja tane o idolopoklonstvo, a adava značinela te obožavinel pe nešto ili nekas, namesto e Jehova. O idolopoklonstvo ponižinela e manušen hem ov na dela i slava e Jehovaske kova so samo ov zaslužinela la (Isa. 2:8, 9; Otk. 4:11).

17, 18. a) So vakergja o David bašo posledice so avena ako obožavinela pe e hovavne devlen? b) Taro kola pričine e manušen „isi len sa pobare dukha“?

17 Ko biblisko vreme, o seksualno nemoral but puti sine delo taro hovavno obožavanje (Osi. 4:13, 14). Bute manušenge svidžinela pe sine i hovavni religija soske oj mukhela len sine te keren nemoral. Ama dali adava kerela len sine te oven bahtale? Na, ni najhari! O David vakergja kaj okola so obožavinena e hovavne devlen „isi len sa pobare dukha“. (Čitin Psalm 16:4.) Asavke manuša čak žrtvujnena sine pumare čhaven e hovavne devlenge! (Isa. 57:5). O Jehova mrzinela sine adava so kerena akala manuša (Erem. 7:31). Te živine sine ko adava vreme, tu ka ove sine blagodarno so tle roditelija obožavinena e Jehova!

18 Avdive, but hovavne religie prifatinena o seksualno nemoral, sar soj i homoseksualnost. Akava šaj te kerel o manuša te osetinen pe kaj tane slobodna, ama len realno „isi len sa pobare dukha“ (1. Kor. 6:18, 19). Dali tu da dikhea adava? Adaleske, ternalen, šunen tumare Dade soj ko nebo. Uverinen tumen kaj adava tano bašo tumaro šukaripe. Razmislinen šukar bašo lošna posledice taro nemoral. Ka dikhen kaj i dukh so anela o nemoral tani pobari taro momentalno zadovolstvo (Gal. 6:8). O Džošua, so spomningjem le angleder, vakergja: „Šaj amari sloboda te koristina la sar so mangaja amen, ama ako zloupotrebinaja la samo ka razočarina amen“.

19, 20. Save bereketija ka dobinen o terne so isi len vera ko Devel hem tane leske poslušna?

19 O Isus vakergja: „Ako ačhovena mle lafende, čače sien mle učenikija, hem ka džanen o čačipe, hem o čačipe ka oslobodinel tumen“ (Jovan 8:31, 32). Blagodarna siem e Jehovaske so džanaja o čačipe hem so siem oslobodime tari hovavni religija hem taro sueverie. Ki idnina, edvaj adžikeraja te dobina „i slavno sloboda e Devleskere čhavengiri“ (Rim. 8:21). Panda avdive šaj te uživine ki odredeno mera ki adaja sloboda agjaar so ka ikere tut ko adava so sikavela o Isus. Ko akava način, tu ka džane o čačipe na samo adalea so ka sikljove baši leste nego hem adalea so ka živine sprema leste.

20 Ternalen, ceninen i sloboda so dengja la tumenge o Devel. Koristinen la mudro. Adava ka pomožinel tumenge te anen odluke so ka kerel te ovel tumen pošukar idnina. Jekh terno phral vakergja: „Ako panda sar terno mudro koristinea tli sloboda, pokasno ko životo ka šaj te ane mudra odluke bašo but považna bukja, sar soj, te arakhe šukar buti ili te birine dali ka khuve ko brako ili ka ačhove korkori nesavo vreme“.

21. Sar šaj te dobine „o čačutno životo“?

21 Ko akava sveto, čak okola so vakerena kaj o životo tano šukar, le nane le nisavi sigurnost hem kratko trajnela. Nikoj amendar na džanela so ka ovel tajsa (Jak. 4:13, 14). Adaleske, i najšukar buti so šaj te kere tani te birine bukja so ka pomožinen tuke te dobine „o čačutno životo“ — o večno životo ko e Devleskoro nevo sveto (1. Tim. 6:19). O Jehova nikas na čhivela silaja te služinel leske. Sekoj korkori odlučinela so ka kerel. Adaleske ker o Jehova te ovel delo taro tlo nasledstvo adalea so ka trudine tut sekova dive te ove lea sa popaše. Cenin sa o šukar bukja so dela len tuke ov (1. Tim. 6:17). Ov sigurno kaj o Jehova ka pomožinel tuke te ove bahtalo ki celi večnost (Ps. 16:11).

^ pas. 1 Solduj brošure nane ki romani čhib. I prvo brošura isi ki makedonsko čhib, a i dujto isi ki srpsko hem ki hrvatsko čhib.