1, 2. Soske tano mudro te šune tle Stvoritele keda odlučinea so ka kere tle životoja? (Dikh o slike ko početok tari statija.)

AKO sian terni ličnost, tu šaj dobinea but sovetija baši tli idnina. O nastavnikija, o pedagogija hem o javera šaj pottikninena tut te ovel tut bari škola ili uspešno kariera te šaj te zarabotine but pare. Ama o Jehova dela tuke javer sovet. Normalno, ov mangela te trudine tut ki škola te ove šukar učeniko te šaj korkori te izdržine tut keda ka završine e školaja (Kol. 3:23). Ama, ov isto agjaar, džanela kaj keda sian terno, tu valjani te ane važna odluke so ka vlijajnen ki tli idnina. Adaleske dela tuke načelija so ka vodinen tut hem ka pomožinen tuke te živine agjaar sar so mangela ov ko akala posledna dive (Mat. 24:14).

² Ma bistre kaj o Jehova džanela sa. Ov džanela so ka ovel ki idnina hem kobor tano paše o krajo akale svetoskoro (Isa. 46:10; Mat. 24:3, 36). O Jehova džanela sa baši tute da. Ov džanela so šaj te kerel tut bahtalo, a so na. O sovetija so dena len o manuša šaj izgledinena  šukar, ama ako nane temelime ko e Devleskoro Lafi, ola nane čače mudra (Izr. 19:21).

3, 4. Sar adava so o Adam hem i Eva šungje o lošno sovet vlijajngja upri lende hem upro lengere čhave?

³ O lošno sovet postojnela sine panda but angleder. O Satana sine o prvo so dengja e manušenge lošno sovet. Ov vakergja e Evake hem e Adameske kaj ka oven pobahtale ako korkori odlučinena sar te živinen (1. Moj. 3:1-6). Ama, ustvari, e Satana sine le sebična motivija. Ov manglja o Adam hem i Eva, a isto agjaar lengere čhave so ka oven len, te šunen hem te obožavinena leste, a na e Jehova. Dali o Satana dengja nešto e manušenge? O Jehova sine adava so dengja lenge sa so sine len. Kergja o Adam hem i Eva te oven zaedno, mukhlja len te živinen ki but šuži gradina hem dengja lenge sovršeno telo kolea so šaj sine te živinen večno.

⁴ O Adam hem i Eva na šungje e Devle. Adalea ola korkori cidingje pe taro okova so dengja lenge o životo. O posledice sine katastrofalna. Sar jekh čhindi luludi, agjaar o Adam hem i Eva hari po hari phurile hem ko krajo mule. Lengere čhave da cidena sine muke, maškar ko kola siem amen da (Rim. 5:12). Avdive but manuša na šunena so vakerela o Devel hem kerena adava so ola mangena (Ef. 2:1-3). Save tane o rezultatija? Jasno tano kaj keda o manuša protivinena pe e Jehovaske tegani isi len lošna posledice. Adaleske i Biblija vakerela kaj nane mudrost protiv o Jehova (Izr. 21:30).

5. Ko so sine sigurno o Devel bašo manuša hem dali sine ko pravo?

⁵ O Jehova sine sigurno kaj nesave manuša, maškar kola ka oven but terne da, ka mangen te pendžaren le hem te služinen leske (Ps. 103:17, 18; 110:3). O Jehova but ceninela akale ternen! Dali sian tu da jekh lendar? Tu sigurno uživinea ko sa o bukja so dela len tuke o Devel, hem adava kerela tut te ove bahtalo ko životo (1. Tim. 6:17; Izr. 10:22). Akana te dikha štar bukja so dela amenge o Jehova. Adala tane i duhovno hrana, o šukar amala, o celija so dena smisla ko životo hem i čačutni sloboda.

6. Soske valjani te zadovoline tle duhovna potrebe hem so dela tuke o Jehova bašo adava?

⁶ E životnen nane len duhovna potrebe hem ola na osetinena i potreba te džanen bašo plo Stvoriteli. Ama, amen isi (Mat. 4:4). Keda šunaja e Devle amen pošukar haljovaja o bukja, ovaja mudra hem bahtale. O Isus vakergja: „Bahtale tane okola soj svesna kaj valjani lenge o Devel“ (Mat. 5:3). O Devel dela amenge i Biblija hem koristinela „o verno hem razborito robo“ te šaj te den amenge publikacie so ka pomožinen amenge te bajrara amari vera (Mat. 24:45). Bašo akala publikacie vakeraja kaj tane duhovno hrana soske ola hraninena amari vera hem kerena te ovel amaro amalipe e Jehovaja pozoralo. Amen uživinaja ki različno duhovno hrana! (Isa. 65:13, 14).

7. Sar i duhovno hrana taro Devel ka pomožinel tuke?

⁷ I duhovno hrana šaj te del tuke mudrost hem sposobnost ispravno te  procenine o bukja — osobine so šaj te zaštitinen tut ko but načinija. (Čitin Izreki 2:10-14.) Na primer, akala osobine pomožinena tuke te pendžare o hovajba, sar soj o hovajbe kaj na postojnela Stvoriteli ili o hovajbe kaj o pare hem o materijalna bukja šaj te keren tut te ove bahtalo. Isto agjaar, akala osobine ka pomožinen tuke te cide tutar o želbe ili navike so ka povredinen tut. Adaleske, ker sa so šaj te ove mudro hem te džane ispravno te procenine o bukja. Tegani ka dikhe kaj o Jehova mangela tut hem mislinela tuke o najšukar (Ps. 34:8; Isa. 48:17, 18).

8. Soske valjani panda akana te ove paše e Devlea, hem sar akava ka koristinel tuke ki idnina?

⁸ Panda hari, sekova delo taro e Satanaskoro sveto ka ovel uništimo. Samo o Jehova ka šaj te zaštitinel amen hem te del amenge adava soj amenge potrebno, sar soj o hajbe te šaj te preživina (Avak. 3:2, 12-19). Adaleske, akana tano vreme te ove popaše e Devlea hem te bajrare tli doverba ki leste (2. Pet. 2:9). Ako kerea akava, bizi razlika so ovela okolu tute, tu ka šaj te osetine tut sar o David, kova so vakergja: „O Jehova tano sekogaš ko mle misle. Ov tano tari mli desno strana, adaleske ka ačhovav zoralo“ (Ps. 16:8).

9. a) Sprema o stiho taro Jovan 6:44, so kerela o Jehova? b) Soj tano posebno keda arakhaja nekas soj tano e Jehovaskoro svedoko?

⁹ Keda prvo puti arakhea nekas so nane ko čačipe, so džanea baši leste? Šaj ka vakerel tuke plo anav hem ka dikhe sar izgledinela, ama verojatno na džanea ništo poviše baši leste. Ama, but pojaver tano keda prvo puti arakhea nekas soj tano ko čačipe. Džanea kaj adava manuš mangela e Jehova. Hem o Jehova dikhlja nešto šukar ki leste hem adaleske dozvolingja te ovel delo tari leskiri duhovno familija. (Čitin Jovan 6:44.) Bizi razlika kotar avela ili kote barilo, tu više  džanea but bukja baši leste, hem ov da baši tute!

10, 11. Save zaednička bukja isi e Jehovaskere narodo, hem sar akava vlijajnela upri tute?

¹⁰ Samo so ka arakhe jekhe Svedoko, džanea kaj isi tumen but bukja soj tane zaednička. Džanea kaj iako kerena lafi ko različna čhibja, tumen o solduj kerena lafi ki „čisto čhib“ e čačipaskiri (Sof. 3:9). Adava značinela kaj tumen o duj verujnena ko Devel, isi tumen ista moralna merilija hem isi tumen isto nadež baši idnina. Akala bukja ka pomožinen tumenge te ovel tumen doverba jekh jekheste hem te gradinen zoralo amalipe kova so ka trajnel zasekogaš.

¹¹ Keda služinea e Jehovaske, tu šaj te vakere kaj čače isi tut o najšukar amala. Isi tut amala ko celo sveto, čak ako panda na džanea len. Koj javer osven e Jehovaskoro narodo isi le akava skapoceno poklon?

12. Save šukar celija šaj te oven tut?

¹² Čitin Propovednik 11:9 — 12:1. Dali isi tut nesave celija so mangea te ispolnine len? Šaj isi tut cel te čitine i Biblija sekova dive ili te de pošukar komentarija ili pošukar te ikere tle točke ko sostanokija. Šaj ka mange pošukar te koristine i Biblija ki služba. Sar osetinea tut keda dikhea kaj ovea pošukar ki nesavi buti ili keda o javera dikhena adava hem falinena tut? Sigurno osetinea tut bahtalo, hem agjaar valjani da! Soske? Adaleske so kerea adava so mangela o Jehova, isto sar so kergja o Isus (Ps. 40:8; Izr. 27:11).

13. Soske i služba bašo Devel tani pošukar taro celija ko akava sveto?

¹³ Ako i služba bašo Jehova tuke najvažno ko životo, tegani tu kerea nešto so kerela tut te ove bahtalo hem dela tuke smisla ko životo. O Pavle vakergja: „Adaleske, phraljalen, oven duhovno zorale, istrajna, sekogaš keren buti e Jehovaske, soske džanaja kaj i buti so keraja la bašo Jehova nane te ačhol bizi nagrada.“ (1. Kor. 15:58). Ama keda o manuša koncentririnena pe ko celija taro akava sveto, sar soj te zarabotinel pe but pare ili te ovel pe popularno, ola nane bahtale. Čak te oven da uspešna ola andral osetinena pe čuče (Luka 9:25). Akava džanaja taro primer e careskoro, o Solomon (Rim. 15:4).

14. So šaj te sikljove taro adava so kergja o Solomon?

¹⁴ O Solomon sine jekh taro najbarvale hem najmokjna manuša so nekogaš živingje ko sveto. Ov manglja te uživinel ko zadovolstvija te šaj te dikhel dali adava ka kerel le bahtalo (Prop. 2:1-10). Adaleske o Solomon gradingja peske luksuzna khera, kergja peske but šuže gradine hem parkija hem kergja sa so manglja. Dali sine zadovolno hem bahtalo? Keda o Solomon dikhlja sa adava so kergja, ov vakergja: „Dikhljum kaj sa sine džabe... taro sa adava na sine nisavi korist“ (Prop. 2:11). Šaj li te sikljove nešto taro primer e Solomoneskoro?

15. Soske valjani tuke vera hem sar adava ka pomožinel tuke sprema o lafija taro Psalm 32:8?

¹⁵ Nesave manuša sikljovena o lekcie ko životo samo keda kerena nesavi greška hem keda isi len lošna posledice. O Jehova na mangela te ovel  tuke adava. Ov mangela te šune le hem te ove leske poslušno. Bašo akava valjani tuke vera, ama nikogaš nane te kaine tut so angjan asavki odluka adaleske so isi tut vera. Hem o Jehova nikogaš nane te bistrel o mangipe so sikavgjan leskere anaveske (Evr. 6:10). Adaleske, trudin tut te bajrare tli vera. Tegani ka ane šukar odluke ko životo hem ka dikhe kaj tlo Dad soj ko nebo mangela tuke o najšukar. (Čitin Psalm 32:8.)

16. Soske valjani te cenina i sloboda hem te koristina la ko mudro način?

¹⁶ O Pavle pišingja: „Kote soj tano e Jehovaskoro duho, adathe tani i sloboda“ (2. Kor. 3:17). O Jehova mangela i sloboda, hem ov kergja tu da te mange la. Ama, ov mangela tu te koristine tli sloboda ko mudro način so ka šaj te zaštitinel tut. Šaj nesave taro tle vrsnikija dikhena pornografija, kerena nemoral, rizikujnena pumaro životo ko opasna sportija, koristinena droge ili alkohol. Ko početok, akala bukja šaj dikhjona sar zabavna, ama ola anena dži ko lošna posledice sar soj bolestija, lošna navike pa čak meribe (Gal. 6:7, 8). O terne so kerena akala bukja šaj mislinena kaj tane slobodna, ama ustvari nane (Tit 3:3).

17, 18. a) Sar adava so ka ova poslušna e Devleske ka kerel amen te ova čače slobodna? b) Ko savo način o Adam hem i Eva sine len pobari slobodna nego e manušen avdive?

¹⁷ Tari javer strana, adava so ka ova poslušna e Jehovaske tano bašo amaro šukaripe. Adava tano šukar bašo amaro sastipe hem kerela amen te ova čače slobodna (Ps. 19:7-11). Tli sloboda koristinea ko mudro način keda birinea te šune e Devleskere sovršena zakonija hem načelija. Adalea sikavea e Devleske hem tle roditelenge kaj sian odgovorno ličnost. Tegani tle roditelen šaj ka ovel len pobari doverba ki tute hem ka den tut pobari sloboda. Isto agjaar, o Jehova vetinela kaj panda hari ple verna slugenge ka del sovršeno sloboda, koja so ki Biblija vakerela pe kaj tani „slavno sloboda e Devleskere čhavengiri“ (Rim. 8:21).

¹⁸ Asavki sloboda sine e Adame hem e Eva. Ki rajsko gradina Eden, o Devel rodingja lendar te keren samo jekh buti — te na han taro plodi taro jekh kaš (1. Moj. 2:9, 17). Mislinea li kaj o Devel sine but strogo ili na sine lencar fer so dengja len akaja zapoved? Normalno kaj na! Zamislin tuke kobor samo zakonija ikalena o manuša hem silaja terinena e javeren te ikeren pe ko adava. Ama o Jehova dengja e Adameske hem e Evake samo jekh zapoved.

19. So sikavena amen o Jehova hem o Isus hem sar adava pomožinela amenge te ova slobodna?

¹⁹ O Jehova tano but mudro ko način sar postapinela amencar. Namesto te del amen but zakonija, ov strplivo sikavela amen te ova poslušna ko zakoni e mangipaskoro. O Jehova sikavela amen te živina sprema leskere načelija hem te mrzina adava soj lošno  (Rim. 12:9). Ki Propoved ki gora, leskoro Čhavo, o Isus, pomožingja amenge te haljova soske o manuša kerena lošna bukja (Mat. 5:27, 28). Ko nevo sveto, sar Cari ko e Devleskoro Carstvo, o Isus ponadari da ka sikavel amen te dikha sar leste soj ispravno, a soj pogrešno (Evr. 1:9). O Isus isto agjaar ka del amenge sovršeno godi hem telo. Zamislin tuke keda nane čak te ova ko iskušenie te kera lošna bukja hem nane te cida muke soske siem nesovršena. Hem ko krajo ka uživina ki „slavno sloboda“ so vetinela la o Jehova.

20. a) Sar o Jehova koristinela pli sloboda? b) Sar šaj te dža palo leskoro primer?

²⁰ Ko nevo sveto, amari sloboda ponadari da ka ovel ograničimi. Sa amare postapke ka valjani te oven pottiknime taro mangipe sprema o Devel hem o javera. Keda vodinela amen o mangipe, amen džaja palo primer e Jehovaskoro. Iako e Jehova isi le celosno sloboda, ov birinela te vodinel le o mangipe ko sa so kerela hem ko adava sar postapinela amencar (1. Jov. 4:7, 8). Adaleske logično tano kaj šaj te ova čače slobodna samo ako džaja palo primer e Devleskoro.

21. a) Save čuvstvija sine e Davide sprema o Jehova? b) Bašo so ka kera lafi ki javer statija?

²¹ Dali ceninea sa o bukja so dela tuke o Jehova sar soj tane i duhovno hrana, o šukar amala, o celija so dena smisla ko životo, hem i nadež baši sovršeno sloboda ki idnina? (1. Tim. 6:17). Tu šaj osetinea tut sar o David keda molingja pe: „Ka de man te pendžarav o drumo e životoskoro. Tlo muj pherela man bahtalipaja; ko tlo desno vas tano o bahtalipe zasekogaš“ (Ps. 16:11). Ki javer statija ka kera lafi bašo javera skapocena čačipa taro 16 Psalm. Ola ka pomožinen tuke te dikhe sar šaj te ovel tut o najšukar životo!