1-2. So sikljovaja taro primer e Anhelitoskoro?

DALI bariljan ki familija so služinela e Jehovaske? Ako oja, na valjani te bistre kaj o amalipe e Jehovaja našti te nasledinel pe taro roditelija. Bizi razlika dali amare roditelija služinena e Devleske ili na, sekova jekh amendar korkori valjani te kerel peske amalipe e Jehovaja.

² Razmislin bašo iskustvo jekhe phraleskoro so vikinela pe Anhelito. Sarine ki leskiri familija tane e Jehovaskere svedokija. Ama keda sine tinejdžeri, ov na osetinela pe sine but paše e Devlea. Ov vakerela: „Služinava sine e Jehovaske samo adaleske so mangava sine te kerav adava so kerela mli familija“. Sepak, ov odlučingja te odvojnel poviše vreme te šaj te čitinel e Devleskoro Lafi hem te razmislinel bašo adava, hem počmingja počesto te molinel pe e Jehovaske. So siklilo taro adava? O Anhelito vakerela: „Haliljum kaj te šaj te ovav paše me mangle Dadea, e Jehovaja, mora korkori te zapoznajnav le“. Akale phraleskoro primer pottikninela amen te razmislina bašo nekobor važna pučiba: Koja tani i razlika maškar adava te džana samo nekobor bukja bašo Jehova hem šukar te pendžara le? Hem so šaj te kera te šaj šukar te pendžara e Jehova?

3. Koja tani i razlika maškar adava te džana samo nekobor bukja bašo Jehova hem šukar te pendžara le?

³ Nekoj šaj te mislinel kaj pendžarela e Jehova samo  adaleske so džanela leskoro anav hem džanela nesave bukja so vakergja len ili kergja len. Ama, te džana šukar e Jehova vklučinela nešto poviše. Valjani te odvojna amenge vreme te sikljova bašo Jehova hem bašo leskere šuže osobine. Samo tegani ka šaj te haljova soske vakerela ili soske kerela nesave bukja. A adava ka pomožinel amenge te haljova dali prifatinela amare stavija, odluke hem postapke. Otkeda ka džana so mangela o Jehova te kera, valjani te postapina sprema adava.

4. Soske tano korisno te dikha o primerija nesave verna slugengere tari Biblija?

⁴ Nesave šaj ka asan amenge adaleske so mangaja te služina e Jehovaske, a šaj ka protivinen pe panda poviše keda ka počmina te dža ko sostanokija. Sepak, ako isi amen doverba ko Jehova, ov nikogaš nane te mukhel amen. Agjaar ka počmina te kera amenge amalipe e Devlea kova so ka trajnel zasekogaš. Dali šaj doborom šukar te pendžara e Jehova? Oja, šaj! O primerija so dengje amen o nesovršena manuša sar so sine o Mojsej hem o cari o David sikavena kaj šaj. Džikote dikhaja lengoro primer, ka dobina odgovor ko akala duj pučiba: So pomožingja lenge šukar te pendžaren e Jehova? Hem so šaj te sikljova taro lengoro primer?

5. So odlučingja te kerel o Mojsej?

⁵ O Mojsej odlučingja te služinel e Devleske. Keda sine le 40 berš, o Mojsej poviše manglja te ovel e Devleskere narodoja, nego te ovel pendžardo sar „čhavo e faraoneskere čhajakoro“ (Evr. 11:24). O Mojsej otkažingja pe tari bari položba so šaj sine te ovel le maškar o manuša. Ov džanlja kaj adalea so ka ovel tari e Izraelcongiri strana, kola so sine robija ko Egipet, ka holjankerel e faraone kova so sine mokjno vladeteli hem kole so o Egipkjanja dikhena sine sar Devel. Adalea o Mojsej sikavgja čače bari vera! Le sine le doverba ko Jehova. Asavki doverba pomožingja e Mojseeske te ovel le paše amalipa e Jehovaja kova so trajngja celo leskoro životo (Izr. 3:5).

6. So sikljovaja taro e Mojseeskoro primer?

⁶ So šaj amen te sikljova? Isto sar o Mojsej, sarine amen ko nesavo momenti taro amaro životo mora te ana jekh važno odluka: Dali te služina e Devleske hem te ova delo taro leskoro narodo? Šaj ka valjani te kera nesave žrtve te šaj te služina e Jehovaske, hem šaj ka ovel amen protivibe taro okola so na pendžarena le. Ama, ako isi amen doverba ko amaro Dad soj ko nebo, šaj te ova sigurna kaj ka poddržinel amen!

7-8. So na čhinavgja te sikljovel o Mojsej?

⁷ O Mojsej na čhinavgja te sikljol bašo e Jehovaskere osobine hem ponadari da kerela sine leskiri volja. Na primer, keda o Jehova rodingja lestar te ikalel e Izraelcon taro Egipet, e Mojseeske falingja samodoverba. Adaleske nekobor puti vakergja e Jehovaske kaj na osetinela pe sposobno baši adaja zadača. O Jehova sikavgja e Mojseeske sočuvstvo hem pomožingja leske (2. Moj. 4:10-16). Adaleske, o Mojsej šaj sine te vakerel silna osude e faraoneske. Palo adava, o Mojsej dikhlja sar o Jehova koristingja pli mokj keda spasingja e Izraelcon hem keda uništingja e faraone hem leskere vojska ko Crveno More (2. Moj. 14:26-31; Ps. 136:15).

⁸ Otkeda o Mojsej ikalgja e Izraelcon taro Egipet, ola sekogaš žalinena pe sine bašo nešto. Sepak, o Mojsej dikhlja sar  o Jehova sikavela sine bari strplivost sprema plo narodo kole so oslobodingja le taro ropstvo (Ps. 78:40-43). Isto agjaar, o Mojsej dikhlja e Jehovaskiri bari poniznost keda otkažingja pe tari pli namera te uništinel e Izraelcon otkeda o Mojsej zamolingja le te na kerel adava (2. Moj. 32:9-14).

9. Sprema Evreite 11:27, kobor sine paše o Mojsej e Jehovaja?

⁹ Otkeda o Izraelcija iklile taro Egipet, o Mojsej ulo doborom paše e Jehovaja sar te phene šaj sine te dikhel ple Dade soj ko nebo. (Čitin Evreite 11:27.) Isto agjaar, kobor paše amala sine ola dikhaja taro adava so pišinela ki Biblija: „O Jehova kergja lafi e Mojseea isto sar jekh manuš so kerela lafi javere manušea“ (2. Moj. 33:11).

10. So valjani te kera te šaj šukar te pendžara e Jehova?

¹⁰ So šaj amen te sikljova? Te šaj šukar te pendžara e Jehova, nane dovolno samo te džana leskere osobine, nego isto agjaar valjani te kera leskiri volja. Avdive, o Jehova mangela „različna manuša te spasinen pe hem šukar te džanen o čačipe“ (1. Tim. 2:3, 4). Jekh način sar šaj te kera e Jehovaskiri volja tano agjaar so ka sikava e manušen baši leste.

11. Sar adava so sikavaja e javeren bašo Jehova pomožinela amenge panda pošukar te džana le?

¹¹ Keda sikavaja e javeren bašo Jehova, but puti amen da pošukar pendžaraja le. Na primer, dikhaja sar o Jehova sikavela sočuvstvo sprema o manuša keda pomožinela amenge te arakha okolen so mangena te oven leskere amala (Jovan 6:44; Dela 13:48). Isto agjaar, dikhaja kobor tano mokjno e Devleskoro Lafi keda o manuša so proučinaja lencar mukhena o lošna navike hem počminena te uraven i nevi ličnost (Kol. 3:9, 10). A dokaz baši e Devleskiri strplivost dikhaja ko adava so bute manušen taro amaro podračje dela len but prilike te džanen le hem te spasinen pe (Rim. 10:13-15).

12. Sprema 2. Mojseeva 33:13, so rodingja o Mojsej hem soske?

¹² O Mojsej ceninela sine plo amalipe e Jehovaja. Adava so o Jehova koristingja e Mojsee te kerel but mokjna bukja sikavela kaj o Mojsej šukar džanela le sine. Sepak, ov molingja e Jehova te pomožinel leske panda pošukar te pendžarel le. (Čitin 2. Mojseeva 33:13.) Keda rodingja adava, e Mojsee sine le poviše taro 80 berš, ama džanlja kaj isi panda but so valjani te sikljovel bašo plo Dad soj ko nebo.

13. Kova tano jekh način sar sikavaja kaj ceninaja amaro amalipe e Devlea?

¹³ So šaj amen te sikljova? Bizi razlika kobor vreme služinaja e Jehovaske, nikogaš na valjani te čhinava te cenina amaro amalipe lea. Jekh način sar šaj te sikava kaj ceninaja amaro amalipe e Jehovaja tano agjaar so ka molina amen leske.

14. Soske i molitva tani but važno te šaj šukar te pendžara e Devle?

¹⁴ I šukar komunikacija tani but važno bašo jekh zoralo amalipe. Adaleske, ov popaše e Devlea agjaar so često ka moline tut leske. Nikogaš ma dara te vakere leske tle najhor čuvstvija (Ef. 6:18). I Krista, koja so živinela ki Turcija, vakerela: „Mlo mangipe sprema o Jehova hem mli doverba ki leste bajrovela sekogaš keda ki molitva vakerava leske sar osetinava man hem keda palo adava dikhava sar pomožinela mange. Adava so dikhava sar o Jehova odgovorinela ko mle molitve pomožinela mange te dikhav e Jehova sar mlo Dad hem mlo Amal“.

15. Sar o Jehova opišingja e care e Davide?

¹⁵ O cari o David pripadinela sine ko evrejsko narodo kova so dengja lafi kaj ka služinel e Jehovaske. Ama, o David na služinela sine e Jehovaske samo adaleske so leskiri familija kerela sine adava. Ov korkori kergja peske paše amalipe e Jehovaja, hem o Jehova but mangela le sine. O Jehova opišingja e Davide sar „manuš sprema [leskoro] vilo“ (Dela 13:22). Sar o David ulo doborom paše e Jehovaja?

16. So siklilo o David bašo Jehova džikote dikhela sine o bukja so stvoringja len?

¹⁶ O David sikljovela sine bašo Jehova taro bukja so sine stvorime. Keda sine terno, o David saatencar sine avrijal džikote arakhela sine ple dadeskere bakhren. Šaj tegani počmingja te razmislinel hor bašo bukja so stvoringja o Jehova. Na primer, džikote rakjate dikhela sine ko nebo na samo so šaj sine te dikhel pherdo zvezde, nego isto agjaar šaj sine te razmislinel bašo osobine okoleskere so kergja adala zvezde. O David sine pottiknimo te pišinel: „O bukja ko nebo objavinena e Devleskiri slava, ola kerena lafi baši buti koja so ov ple vastencar kerela la“ (Ps. 19:1, 2). Džikote razmislinela sine bašo način sar o Jehova kergja e manušen, o David halilo kobor tano mudro o Jehova (Ps. 139:14). Keda razmislinela sine bašo bukja so stvoringja o Jehova, ov halilo kobor tano tikno ki sporedba lea (Ps. 139:6).

17. So šaj te sikljova ako razmislinaja bašo bukja so stvoringja len o Jehova?

¹⁷ So šaj amen te sikljova? Razmislin bašo adava so stvoringja o Jehova. Odvojn tuke vreme sekova dive te dikhe hem te vooduševine tut bašo akava šužo sveto so kergja le o Jehova. Razmislin so šaj te sikljove bašo Jehova taro rastenija, taro životne hem taro manuša. Agjaar sekova dive ka sikljove nešto nevo bašo amaro Dad kova so but mangela amen (Rim. 1:20). Hem sekova dive ka dikhe sar tlo mangipe sprema leste bajrola sa poviše.

18. Sprema o 18 Psalm, so halilo o David?

¹⁸ O David halilo kaj o Jehova pomožinela leske. Na primer, keda mudargja jekhe lave hem jekhe mečka te šaj te zaštitinel ple dadeskere bakhren, ov halilo kaj o Jehova pomožingja leske ko adava. Keda pobedingja e vojniko e Golijate, kova so sine džini, e Davideske sine jasno kaj o Jehova vodingja le ko adava (1. Sam. 17:37). A keda našlja taro ljubomorno cari o Saul, o David sine svesno kaj o Jehova spasingja le (Ps. 18, natpis). Te ovel sine gordo, o David šaj sine te mislinel peske kaj adala bukja kergja len ple silaja. Ama ov sine ponizno hem adaleske šaj sine jasno te dikhel sar o Jehova pomožinela leske ko životo (Ps. 138:6).

19. So šaj te sikljova taro primer e Davideskoro?

¹⁹ So šaj amen te sikljova? Nane dovolno samo te molina e Jehova baši pomoš. Mora isto agjaar te trudina amen te haljova keda hem sar dela amen adaja pomoš. Ako siem ponizna, ka haljova kaj amen našti te kera sa korkori hem kaj o Jehova pomožinela amenge te kera adava so amen našti te kera. Agjaar amaro amalipe lea ka ovel sa pozoralo. Akava doživingja jekh phral taro Fidži so vikinela pe Ajzak, kova so beršencar više služinela e Jehovaske. Ov phenela: „Keda razmislinava bašo mlo životo, haljovava kaj taro vreme keda počmingjum te proučinav pa sa dži avdive, o Jehova sekogaš pomožinela mange. Adaleske, mlo amalipe e Jehovaja tano but pozoralo“.

20. Soske o David sine paše e Jehovaja, hem so šaj te sikljova taro leskoro primer?

 ²⁰ O David sikavgja e Jehovaskere osobine. O Jehova stvoringja amen agjaar te šaj te sikava leskere osobine (1. Moj. 1:26). Kobor poviše sikljovaja bašo e Jehovaskere osobine, doborom polokhe ka ovel amenge te ova sar leste. O David šukar pendžarela sine ple Dade soj ko nebo hem adaleske trudinela pe sine e javerencar te postapinel agjaar sar so bi postapinela sine o Jehova. Te dikha jekh primer. Iako o David grešingja e Devleske keda kergja preljuba e Vitsaveaja hem palo adava mudargja lakere rome, o Jehova odlučingja te sikavel leske milost (2. Sam. 11:1-4, 15). Soske? O David postapinela sine isto sar o Jehova, sikavela sine milost e javerenge. Adaleske so sine but paše e Jehovaja, o David ulo jekh taro omilena carija ko Izrael, hem o Jehova koristingja le sar primer sprema kova so proceninela sine e javere izraelsko caren (1. Car. 15:11; 2. Car. 14:1-3).

21. Sprema Efešanite 4:24 hem 5:1, soske tano šukar te postapina sar o Devel?

²¹ So šaj amen te sikljova? Valjani te postapina sar o Devel. Keda keraja agjaar, isi amen korist taro adava hem pomožinela amenge pošukar te pendžara le. Isto agjaar, keda trudinaja amen te sikava leskere osobine amen dokažinaja kaj siem leskere čhave. (Čitin Efešanite 4:24; 5:1.)

22-23. So ka slučinel pe ako primeninaja adava so sikljovaja bašo Jehova?

²² Sar so dikhlem, šaj te sikljova bašo Jehova taro leskoro Lafi, i Biblija, hem taro adava so stvoringja. Adava posebno lil tano pherdo primerencar taro verna sluge e Devleskere kolen so šaj te imitirina, sar soj o Mojsej hem o David. O Jehova kergja plo delo. Amen da valjani te kera amaro delo hem te sikljova kobor so šaj poviše baši leste.

²³ Nikogaš nane te čhinava te sikljova bašo Jehova (Prop. 3:11). Ama nane najvažno kobor but džanaja baši leste, nego so keraja adalea so džanaja. Ako primeninaja adava so siklilem hem ako trudinaja amen te dža palo primer amare mangle Dadeskoro, ov ka ovel sa popaše amencar (Jak. 4:8). Preku plo Lafi, o Jehova uverinela amen kaj nikogaš nane te mukhel okolen so rodena le.