1-2. a) So slavinena o manuša ko nesave phuvja? b) Soj tano o berš e slobodakoro? (Dikh i ramka „ So sine o berš e slobodakoro?“) v) Bašo so kergja lafi o Isus ko Luka 4:16-18?

KO NESAVE phuvja ikerena pe posebna proslave te šaj te slavinel pe o 50-to berš taro nesavo važno nastan. O manuša šaj te slavinen adaja godišnica jekh dive, jekh kurko pa čak poviše vreme. Ama, adala proslave isi len krajo hem palo adava o manuša sigate bistrena len.

² Ko sekola 50 berš, o Izraelcija taro purano vreme sine len posebno pričina te oven bahtale — ola ikerena sine jekh važno godišnica, koja so vikinena la sine berš e slobodakoro. Akaja purani godišnica anela sine sloboda e Izraelconge. Soske valjani te sikljova baši late? Adaleske so setinkerela amen ko nešto pošukar, nešto so kergja o Jehova baši amende te šaj te ovel amen sloboda so ka trajnel večno. Panda avdive šaj te ovel amen korist tari adaja sloboda baši koja so kergja lafi o Isus. (Čitin Luka 4:16-18.)

3. Sprema 3. Mojseeva 25:8-12, savi korist sine e Izraelcon taro berš e slobodakoro?

³ Te šaj pošukar te haljova so mislingja o Isus keda kergja lafi baši sloboda, šukar tano prvo te dikha savi godišnica valjani sine te ikeren e Devleskere sluge ko purano vreme. O Jehova vakergja e Izraelconge: „Proglasinen o pindato berš sar sveto hem objavinen ki phuv sloboda bašo sa lakere manuša. Ov neka ovel tumenge berš e slobodakoro hem iranen tumen sekoj ko plo nasledstvo, iranen tumen sekoj ki pli familija“. (Čitin 3. Mojseeva 25:8-12.) Ki angluni statija  dikhlem sar e Izraelcon sine len korist taro adava so ikerena sine o sabat. A sar koristingja lenge o berš e slobodakoro? Na primer, zamislin tuke kaj jekh Izraelco khuvgja ko borči hem kaj mora sine te bikinel plo imot te šaj te platinel plo borči. Ko berš e slobodakoro, palem ka ovel leske sine iramo o imot. Adaleske, o manuš šaj sine te iranel pe ko plo nasledstvo hem ki idnina leskere čhave ka šaj sine te nasledinen o imot. A nesaven sine len doborom baro borči so mora sine te bikinen pes ili nesaven taro ple čhave sar robija te šaj te platinen o borči. Ko berš e slobodakoro, o robo valjani sine te iranel pe „ki pli familija“. Agjaar nikoj nane sine te ačhovel robo dži ko krajo taro plo životo. Sa akava sikavela amenge kaj o Jehova but grižinela pe sine ple narodoske!

4-5. Soske tano šukar te džana nešto poviše bašo berš e slobodakoro so ikerena le sine o Izraelcija ko purano vreme?

⁴ Koja sine panda jekh korist taro berš e slobodakoro? O Jehova objasningja: „Nikoj maškar tute na valjani te ovel čorolo, soske o Jehova ka del tut bereketi ki phuv koja so dela la tuke o Jehova, tlo Devel, te ovel tli sar nasledstvo“ (5. Moj. 15:4). Kobor tano samo porazlično taro adava so slučinela pe ko sveto avdive kote so o barvale ovena pobarvale, a o čorole ovena počorole!

⁵ Sar hristijanja, amenge na važinela e Mojseeskoro zakoni hem adaleske na ikeraja le. Akava značinela kaj na valjani te ikera ni o zakoni bašo berš e slobodakoro kolea so oslobodinena pe sine o robija, prostinena pe sine o borčija hem iranela pe sine o familijarno nasledstvo (Rim. 7:4; 10:4; Ef. 2:15). Sepak, isi amen šukar pričina te džana nešto poviše bašo berš e slobodakoro. Soske? Adaleske so setinkerela amen ko adava so kergja o Jehova amenge te šaj te oslobodinel amen taro grevo.

6. Taro so valjani te oven oslobodime sa o manuša?

⁶ Sarine amen valjani te ova oslobodime taro jekh surovo ropstvo — o ropstvo e grevoskoro. Adaleske so nasledingjem o grevo, sarine phujrovaja, nasvaljovaja hem meraja. But džene tane svesna bašo akava keda dikhena pe ki ajna ili keda tane nasvale. Isto  agjaar, razočarinaja amen keda keraja nesavo grevo. O apostol Pavle vakergja kaj „o zakoni e grevoskoro“, kova soj tano ko leskoro „telo“, ikerela le sar robo. Isto agjaar vakergja: „Žalibaske sium me! Koj ka spasinel man taro telo kova so ingarela man ko meribe“ (Rim. 7:23, 24).

7. Savi sloboda prorokujngja o Isaija?

⁷ Ama, šukar tano adava so o Devel kergja nešto te šaj te ova oslobodime taro grevo. Asavki sloboda šaj te dobina la samo preku o Isus. Poviše taro 700 berš angleder te avel o Isus ki Phuv, o Isaija prorokujngja kaj ki idnina o manuša ka dobinen jekh but pobari sloboda tari adaja so šaj sine te dobinen o Izraelcija ko berš e slobodakoro. Ov pišingja: „O duho e Najbare Gospodareskoro e Jehovaskoro tano upra mande, soske o Jehova pomazingja man te vakerav šukar haberi e krotkonge. Bičhalgja man te phandav o rane adalengere soj phagje vilea, te objavinav sloboda e zarobenikonge“ (Isa. 61:1). Upri kaste primeninela pe akava proroštvo?

8. Upri kaste primeninela pe e Isaijaskoro proroštvo baši sloboda?

⁸ Adava važno proroštvo baši sloboda počmingja te ispolninel pe otkeda o Isus počmingja pli služba ki Phuv. Keda gelo ki sinagoga ki diz kote so bijandilo, ko Nazaret, o Isus čitingja o lafija taro Isaija e Evreenge so sine adathe: „E Jehovaskoro duho tano upri mande soske o Devel pomazingja man te vakerav o šukar haberi e čorolenge, bičhalgja man te propovedinav oslobodibe e zarobenikonge hem phrajbe o jakhja e korolenge, te mukhav ki sloboda okolen soj phagje, te propovedinav o berš baši e Jehovaskiri milost“. Ki adaja prilika, o Isus objasningja kaj akava proroštvo primeninela pe upri peste (Luka 4:16-19, 21). Sar ispolningja o Isus akava proroštvo?

9. Savo oslobodibe adžikerena sine but manuša ko vreme e Isuseskoro?

⁹ Ko prvo veko tari amari era, o manuša počmingje te dobinen i sloboda koja so prorokujngja la o Isaija hem baši koja so čitingja o Isus. Šaj te ova sigurna ko akava soske o Isus vakergja: „Avdive akala lafija taro Pismo kola so čitingjum len ispolningje pe“ (Luka 4:21). But džene kola so šungje o lafija so čitingja len o Isus verojatno adžikergje nesavi političko promena, javere lafencar, te oven oslobodime tari vlast e Rimjanengiri. E Isuseskere učenikija da verojatno adžikerena sine o isto. Adava dikhela pe taro lafija so vakergje len duj lendar pokasno: „Amen nadingjem amen kaj ov tano adava so ka spasinel e Izraele“ (Luka 24:13, 21). Ama, amen džanaja kaj o Isus na pottikningja ple  sledbenikon te buninen pe protiv o surovo vladibe e Rimjanengoro. Namesto adava, ov vakergja lenge te platinen „e cezareskoro e cezareske“ (Mat. 22:21). Tegani, sar oslobodingja o Isus e manušen ko adava vreme?

10. Taro so oslobodingja o Isus e manušen?

¹⁰ E Devleskoro Čhavo alo te oslobodinel e manušen taro duj bukja. Prvo, o Isus pomožingja lenge te oven oslobodime taro pogrešna sikljojba so širinena sine o verska vodačija. But Evreija ko adava vreme sine robija e manušikane tradicienge hem bašo pogrešno veruvanje (Mat. 5:31-37; 15:1-11). Okola so vakerena sine kaj pomožinena e manušenge te služinen e Devleske, ustvari sine korole ko duhovno pogled. Adaleske so otfrlingje e Mesija hem o čačipe bašo kova so ov sikavela sine, ola na pendžarena sine e Devle, ačhile ki duhovno temnica hem lengere grevija na sine prostime (Jovan 9:1, 14-16, 35-41). Adalea so sikavela sine o čačipe hem ple šukar primerea, o Isus sikavgja e ponizna manušen sar te oslobodinen pe taro hovavne sikljojba (Mar. 1:22; 2:23 — 3:5).

11. Koja tani i dujto buti kolatar so o Isus dengja prilika te oslobodinen pe o manuša?

¹¹ I dujto buti kolatar so o Isus dengja prilika e manušen te oslobodinen pe tani o ropstvo taro nasledimo grevo. Adaleske so o Isus dengja plo životo sar otkupnina, o Devel šaj te prostinel o grevija okolengere so isi len vera ki otkupnina hem so sikavena pli vera ko postapke (Evr. 10:12-18). O Isus vakergja: „Ako o Čhavo oslobodinela tumen, ka oven čače slobodna“ (Jovan 8:36). Asavki sloboda sigurno sine pobari tari sloboda koja so o Izraelcija šaj sine te dobinen la ko berš e slobodakoro! Na primer, nekoj so sine oslobodimo ko berš e slobodakoro šaj sine palem te ovel robo, ama te na ovel da sine adava, jekh dive ka mora sine te merel.

12. Koj sine o prva so dobingje i sloboda so objavingja la o Isus?

¹² Ki Pedesetnica 33 berš a.e., o Jehova pomazingja e apostolen hem javere verna slugen. Ov posvojngja len sar ple čhave te šaj ki idnina te oven voskresnime ko nebo hem te vladinen zaedno e Isusea (Rim. 8:2, 15-17). Ola sine o prva kola so dobingje i sloboda koja so objavingja la o Isus ki sinagoga ko Nazaret. Akala murša hem džuvlja na sine više robija e hovavne sikajbaske e evrejsko versko vodačengere hem lengere običaenge kola so na avena sine taro e Devleskoro Lafi. O Devel isto agjaar dikhela len sine sar slobodna taro grevo kova so anela meribe. O simbolično berš e slobodakoro kova so počmingja e pomazibaja e Hristoseskere  sledbenikon ko 33 berš a.e. ka završinel ko krajo taro milja berša kolende so ka vladinel o Isus. Kola šukar bukja ka slučinen pe dži tegani?

13-14. Osven o pomazanikija, koj javer šaj te dobinel i sloboda koja so objavingja o Isus?

¹³ Avdive, milionja iskrena manuša taro sa o narodija tane delo taro „javera bakhre“ (Jovan 10:16). Ola nane birime taro Devel te vladinen ko nebo e Isusea. Namesto adava i Biblija vakerela kaj isi len prilika te živinen večno ki Phuv.

¹⁴ Ako tute da isi tut asavki nadež, šaj panda akana te dobine nesave taro bereketija so isi e pomazanikon. Adaleske so isi tut vera ki žrtva e Isuseskiri, šaj te moline e Jehova te prostinel tle grevija. Agjaar šaj te ove paše e Devlea hem te ovel tut čisto sovest (Ef. 1:7; Otk. 7:14, 15). Razmislin isto agjaar bašo bereketija so isi tut adaleske so sian oslobodimo taro hovavne sikljojba. O Isus vakergja: „Ka džanen o čačipe, hem o čačipe ka oslobodinel tumen“ (Jovan 8:32). Asavki sloboda anela amenge baro bahtalipe!

15. Savi sloboda hem save bereketija šaj te adžikera ki idnina?

¹⁵ Šaj te dobine but pobari sloboda. Panda hari, o Isus ka uništinel i hovavni religija hem e nepravedna vladen. O Devel ka zaštitinel jekh „baro mnoštvo“ manuša kola so verno služinena leske hem palo adava ka  dozvolinel lenge te uživinen ko bereketija ko raj ki Phuv (Otk. 7:9, 14). Ka voskresninen but manuša kola so ka šaj te oven oslobodime taro sa o posledice e grevoskere so nasledingjem len taro Adam (Dela 24:15).

16. Koja bari sloboda adžikerela e manušen ki idnina?

¹⁶ Džikote trajnena o milja berša kote so ka vladinel o Isus, ov hem okola so ka vladinen lea ka pomožinen e manušenge te oven sovršeno saste hem palem te oven e Devleskere čhave. Sar so dikhlem angleder, ko berš e slobodakoro o Izraelcija dobinena sine sloboda. Ama ko milja berša kote so ka vladinel o Isus, o manuša ka dobinen i najbari sloboda so šaj. Akava značinela kaj sa o manuša so verno ka služinen e Jehovaske ka oven sovršena hem nane više te grešinen.

17. Sprema Isaija 65:21-23, so ka slučinel pe e Devleskere narodoja? (Dikh i slika tari naslovno strana.)

¹⁷ Ko proroštvo taro Isaija 65:21-23 pišinela savo ka ovel o životo ki Phuv ko vreme so avela. (Čitin.) Nesave manuša mislinena kaj ko raj nane te kerel pe buti nego samo ka odmorinel pe. Ama, i Biblija sikavela kaj ko adava vreme e Devleskere sluge ka keren buti koja so ka ovel korisno hem kolate so ka uživinen. Keda ka završinen adala berša, šaj te ova sigurna kaj o manuša „poviše nane te oven robija e grevoskere hem e meribaskere hem ka dobinen i slavno sloboda e Devleskere čhavengiri“ (Rim. 8:21).

18. Soske šaj te ovel amen doverba kaj adžikerela amen but šuži idnina?

¹⁸ O Jehova kergja e Izraelcon te ovel len vreme baši buti hem bašo odmor. O isto ka kerel ple slugenge ko milja berša kolende so ka vladinel o Isus. Ko nevo sveto sigurno ka ovel amen vreme hem bašo duhovna aktivnostija soske tegani, isto sar akana, amaro bahtalipe ka zavisinel taro amaro amalipe e Jehovaja. Džikote trajnena o milja berša kote so ka vladinel o Hristos, ka oven amen but pričine te ova bahtale soske ka služina verno e Jehovaske hem ka ovel amen buti kolate so ka uživina.