1. Savi odgovornost dengja o Jehova e roditelenge?

O JEHOVA stvoringja e prvo murše hem džuvlja želbaja te ovel len čhave. Adaleske i Biblija vakerela: „O čhave tane nasledstvo taro Jehova“ (Ps. 127:3). So značinela adava? Zamislin tuke kaj jekh paše amal dela tut but pare hem zamolinela tut te arakhe len. Sar ka osetine tut? Verojatno ka ovel tuke šukar so isi le doverba ki tute. Ama šaj ka ove sekirimo dali ka šaj šukar te arakhe adava barvalipa. O Jehova, amaro najšukar amal, dengja e roditelenge nešto soj tano but povredno taro pare. Ov dengja len odgovornost te grižinen pe bašo šukaripe ple čhavengoro.

2. Bašo kola pučiba ka kera lafi?

² Koj valjani te odlučinel dali hem keda jekh bračno pari ka ovel le čhave? Hem so šaj te keren o roditelija te šaj te pomožinen pumare čhavenge te ovel len bahtalo životo? Te dikha nekobor načelija taro e Devleskoro Lafi kola so šaj te pomožinen e bračna partnerenge te anen mudra odluke.

3. a) Koj valjani te odlučinel dali jekh bračno pari ka ovel le čhave? b) Kola bibliska načelija valjani te primeninen o amala hem i familija?

³ Ko nesave kulture, o manuša mislinena kaj o neve bračna parija valjani so posigate te oven len čhave. Lengiri familija hem o javera šaj ka probinen te keren lenge pritisok te oven len čhave. Jekh phral tari Azija so vikinela pe Džetro vakerela: „Ko sobranie, nesave so isi len čhave kerena pritisok e javere bračna parenge len da te oven len čhave“. A jekh javer phral tari Azija so vikinela pe Džefri vakerela: „E bračna partnerenge so nane len čhave nesave vakerena kaj keda  ka phujroven nane koj te arakhel len“. Ama, sekova bračno pari valjani korkori te odlučinel dali ka ovel le čhave. Adaja tani lengiri odluka hem lengiri odgovornost (Gal. 6:5). Džangjola pe, o amala hem i familija mangena o neve bračna parija te oven bahtale. Ama isto agjaar, na valjani te bistren kaj sekova bračno pari valjani korkori te odlučinel dali ka ovel le čhave ili na (1. Tim. 5:13).

4-5. Bašo kola duj pučiba valjani te kerel lafi jekh pari, hem keda tano najšukar vreme bašo adava? Objasnin.

⁴ Ako okola soj ko brako odlučinena te oven len čhave, šukar ka ovel te keren lafi bašo akala duj važna pučiba: 1) keda te oven len čhave? hem 2) kobor čhave te oven len? Keda tano najšukar o pari te kerel lafi bašo akala pučiba? Hem soske akala pučiba tane but važna?

⁵ Najšukar tano te kerel pe lafi bašo akala pučiba angleder te khuvel pe ko brako. Soske? Adaleske soj važno e soldujen te ovel len isto stavi bašo akala pučiba. Isto agjaar, valjani te razmislinen dali tane spremna baši adaja odgovornost. Nesave parija odlučingje te adžikeren najhari jekh ili duj berš pali venčavka angleder te oven len čhave. Ola mislinena kaj agjaar isi len prilika te sikljoven te prilagodinen pe ko brako. Adava pomožinela lenge te oven popaše jekh jekhea angleder te oven roditelija, soske otkeda ka oven len čhave, i griža baši lende ka lel lendar but vreme hem sila (Ef. 5:33).

6. Adaleske so živinaja ko pharo vreme, so odlučingje nesave parija?

⁶ Javera phralja hem phenja odlučingje te džan palo primer e Noeskere trine čhavengoro hem bojrengoro. Akale trine bračna paren na sine len odma čhave (1. Moj. 6:18; 9:18, 19; 10:1; 2. Pet. 2:5). O Isus sporedingja amaro vreme sar e Noeskere divencar, hem čače dikhjola pe kaj živinaja ko „but pharo vreme“ (Mat. 24:37; 2. Tim. 3:1). Tari adaja pričina, nesave parija odlučingje nesavo vreme te na oven len čhave te šaj te keren poviše ki služba bašo Jehova.

7. Sar šaj o načelija soj pišime ko Luka 14:28, 29 hem ko Izreki 21:5 te pomožinen e bračna parenge?

⁷ Keda odlučinena dali hem kobor čhave ka oven len, o mudra bračna parija računinena o trošako. (Čitin Luka 14:28, 29.) Okola soj iskusna roditelija džanena kaj te šaj te bajrare čhaven na samo so ka valjanen tuke pare, nego isto agjaar ka valjanen tuke vreme hem sila. Adaleske, važno tano jekh pari te pučel pe akala pučiba: Dali o solduj džene ka valjani te kera buti te šaj te zadovolina o  osnovna potrebe amare familijakere? Dali o solduj džene složinaja amen kola tane amare osnovna potrebe? Ako valjani o solduj džene te kera buti, koj ka arakhel e čhaven hem koj ka vlijajnel upro lengoro razmislibe hem postapke? Keda o bračna parija seriozno razmislinena bašo akala pučiba, ola primeninena o sovet taro Izreki 21:5. (Čitin.)

8. a) Save pharipa valjani o bračna parija te adžikeren? b) So ka kerel jekh ljubezno rom?

⁸ Sekole čhave isi le potreba hem zaslužinela o solduj roditelija te nakhaven lea dovolno vreme hem te den le plo vnimanie. Sprema adava, ako nesave roditelen isi nekobor čhave so isi len tikni razlika ko berša, šaj te ovel lenge pharo te nakhaven dovolno vreme sekole jekhea. Nesave bračna parija so sine len nekobor tikne čhave ko isto vreme vakergje kaj osetinena pe sine but optovarime. O daja šaj tane doborom umorna so čak nane len sila redovno te proučinen, te molinen pe hem te džan ki služba. Isto agjaar, šaj te ovel lenge pharo te koncentririnen pe ko sostanokija hem te ovel len korist lendar. Džangjola pe, jekh ljubezno rom ka kerel adava so šaj te šaj te pomožinel ple romnjake okolu o čhave, hem ko sostanok hem khere. Na primer, šaj te pomožinel lake okolu o kherutne bukja. Ov ka del sa pestar redovno te ikeren i Familijarno rat hem sarinen te ovel len korist latar. But tano važno redovno te džal ple familijaja ki služba.

9-10. So mora te keren o roditelija te šaj te pomožinen pumare čhavenge?

⁹ Kola tane nesave bukja so šaj te keren o roditelija te šaj te pomožinen pumare čhavenge te mangen e Jehova? Sar šaj te zaštitinen pumare čhaven taro akava lošno sveto? Te dikha nesave bukja so šaj o roditelija te keren.

¹⁰ Molinen e Jehova te pomožinel tumenge. Razmislin bašo Manoj hem leskiri romni, e Samsoneskere roditelija. Keda o Manoj doznajngja kaj le hem leskere romnja ka ovel len čhavo, ov molingja e Jehova te del len vodstvo bašo adava sar te vospitinen pumare čhave.

11. Sar nesave roditelija gele palo e Manojeskoro primer, bašo kova so čitinaja ko Sudiite 13:8?

¹¹ O Nihad hem i Alma, jekh bračno pari tari Bosna hem Hercegovina, siklile taro Manoj. Ola vakerena: „Isto sar o Manoj, amen da molingjem e Jehova te sikavel amen sar te ova šukar roditelija. Hem o Jehova ko različna načinija odgovoringja amenge — preku i Biblija, o publikacie, o sostanokija hem o kongresija“. (Čitin Sudiite 13:8.)

12. Savo primer dengje o Josif hem i Marija pumare čhavenge?

¹² Sikaven tumare primerea. Iako tano  važno so vakerea tle čhavenge, panda považno tano so kerea soske verojatno tle postapke ka vlijajnen poviše upro tle čhave. Šaj te ova sigurna kaj o Josif hem i Marija dengje šukar primer ple čhavenge, maškar kola so sine hem o Isus. O Josif naporno kerela sine buti te šaj te grižinel pe ple familijake. Osven adava, pottikninela len sine te ceninen o duhovna bukja (5. Moj. 4:9, 10). Ov sekova berš lela sine pea ple familija ko Erusalim te šaj te slavinen i Pasha, iako sprema e Mojseeskoro zakoni na rodela pe sine lestar adava (Luka 2:41, 42). Nesave dada ko leskoro vreme šaj mislinena sine kaj tano but pharo te len celo familija pea ko asavko drumo, kaj ka lel lendar but vreme hem kaj ka ovel but skupo. Sepak, dikhjola pe kaj o Josif ceninela sine o duhovna bukja hem mislinela sine kaj leskere čhaven valjani te ovel len o isto stavi. I Marija da dengja šukar primer ple čhavenge. Oj šukar džanela sine o Spisija. Ple lafencar hem postapkencar i Marija sigurno sikavgja ple čhaven te mangen e Devleskoro Lafi.

13. Sar jekh bračno pari gele palo primer e Josifeskoro hem e Marijakoro?

¹³ O Nihad hem i Alma, kolen so spomningjem angleder, mangle te džan palo primer e Josifeskoro hem e Marijakoro. Sar adava pomožingja lenge te sikaven pumare čhave te mangel e Devle hem te služinel leske? Ola vakerena: „Amare životoja, trudingjem amen te sikava amare čhaveske kobor tano šukar te živinel pe sprema e Jehovaskere načelija“. O Nihad isto agjaar vakerela: „Ako mangea tlo čhavo te ovel duhovno manuš, prvo tu valjani te ove duhovno manuš“.

14. Soske valjani o roditelija te džanen kasaja družinena pe lengere čhave?

¹⁴ Pomožinen tumare čhavenge te birinen šukar amala. Hem o dad hem i daj valjani te džanen kasaja družinena pe lengere čhave hem so kerena. Akava značinela kaj o roditelija valjani te džanen kasaja komunicirinena lengere čhave preku o socijalna mreže hem preku mobilno telefoni. Akava tano važno soske adala amala šaj te vlijajnen upro lengoro način sar razmislinena hem sar postapinena (1. Kor. 15:33).

15. So šaj te sikljoven o roditelija taro primer so dengja o Džesi?

¹⁵ So šaj te keren okola roditelija so na džanena but bašo kompjuterija ili mobilna telefonija? O Džesi, jekh dad taro Filipini, vakerela: „Na haljovaja amen but tari tehnologija. Ama adava na čhinavgja amen te sikava amare čhaven bašo opasnostija so šaj te oven keda koristinena pe elektronska uredija“. O Džesi na zabraningja ple čhavenge te koristinen asavke uredija samo adaleske so ov na džanela sar te koristinel len. Ov vakerela: „Me vakerava sine mle čhavenge te koristinen ple elektronska uredija te šaj te sikljoven javer čhib, te spreminen pe bašo sostanokija hem sekova dive te čitinen i Biblija“. Ako sien roditelija, dali čitingjen hem kergjen lafi tumare čhavencar bašo korisna sovetija so isi bašo bičhalibe porake hem čhijbe slike ko internet kola so arakhljona ko delo „Tinejdžeri“ ki jw.org^® ki makedonsko čhib? Dali dikhlen zaedno hem dali kergjen lafi bašo videoklipija Tehnologijata i ti — koj kogo kontrolira? hem Nemoj da se zapletkaš vo socijalnite mreži? * Akala sodržine šaj te pomožinen tumenge te sikaven tumare čhaven mudro te koristinen o elektronska uredija (Izr. 13:20).

16. So kergje but roditelija, hem savo sine o rezultati?

¹⁶ But roditelija dena pestar sa te šaj lengere čhave te družinen pe okolencar kaske so i služba bašo Jehova tani ko prvo than ko  životo. Na primer, o Žozef hem i Elizabet, bračno pari so živinela ko Bregot na Slonovata Koska, često vikinena sine ko gostija e pokrainsko nadgledniko. O Žozef vakerela: „Akava but šukar vlijajngja upro amaro čhavo. Adava pottikningja le te počminel e pionersko službaja, a akana služinela sar zameniko e pokrainsko nadglednikoske“. Dali šaj tu da te kere nešto te šaj tle čhave te družinen pe phralencar hem phenjencar kola so ka vlijajnen šukar upri lende?

17-18. Keda valjani te počminen o roditelija te sikaven pumare čhaven?

¹⁷ Počminen te sikaven tumare čhaven kobor so šaj porano. Kobor porano o roditelija počminena te sikaven pumare čhaven doborom pošukar (Izr. 22:6). Razmislin bašo Timotej kova so keda barilo patujnela sine zaedno e Pavlea. Leskiri daj i Evnika hem leskiri baba i Loida sikavena le sine „panda taro tiknipe“ (2. Tim. 1:5; 3:15).

¹⁸ Jekh javer bračno pari taro Bregot na Slonovata Koska, o Žan-Klod hem leskiri romni, uspejngje te sikaven pumare šove čhaven te mangen e Jehova hem te služinen leske. So pomožingja lenge ko adava? Ola gele palo primer e Evnikakoro hem e Loidakoro. Ola vakerena: „Počmingjem te sadina e Devleskoro Lafi ko amare čhave, kratko otkeda bijandile“ (5. Moj. 6:6, 7).

19. So značinela te sadine e Devleskoro Lafi ko tle čhave?

¹⁹ So značinela te sadine e Jehovaskoro Lafi ko tle čhave? Ki 5. Mojseeva 6:6, 7, o hebrejsko lafi soj prevedimo sar „sadin“ šaj isto agjaar te značinel „te sikave agjaar so često ka povtorine“. Te šaj te keren adava, o roditelija valjani redovno te nakhaven vreme ple čhavencar. Ponekogaš ola šaj razočarinena pe soske mora poviše puti te povtorinen e čhavenge o ista bukja. Ama, o roditelija šaj te dikhen ko akava sar prilika te pomožinen e čhavenge te haljoven e Devleskoro Lafi hem te živinen sprema adava so sikljovena lestar.

20. Objasnin sar šaj te primenine o lafija taro Psalm 127:4 keda vospitinea tle čhaven?

²⁰ Šukar pendžaren tumare čhaven. Ko 127 Psalm, o čhave tane sporedime strelencar. (Čitin Psalm 127:4.) Isto sar o strele so šaj te razlikujnen pe taro adava kobor  tane bare hem taro so tane kerde, agjaar o čhave da razlikujnena pe maškar peste. Adaleske o roditelija valjani te odlučinen sar ka sikaven sekole jekhe taro ple čhave. Jekh bračno pari taro amaro vreme so živinela ko Izrael, kova so uspešno vospitingja ple duje čhaven te služinen e Jehovaske, vakerena so pomožingja lenge ko adava: „Proučinaja sine i Biblija sekole čhavea posebno“. Džangjola pe, sekova jekh poglavari ka odlučinel dali šaj hem dali tano potrebno te proučinel pe ko asavko način.

21. Savi pomoš šaj te adžikeren o roditelija taro Jehova?

²¹ Ponekogaš šaj te ovel but pharo e roditelenge te sikaven pumare čhaven, ama o čhave tane poklon taro Jehova. Ov sekogaš tano spremno te pomožinel e roditelenge. Ov mangela te šunel lengere molitve. Hem ov odgovorinela ko adala molitve preku i Biblija, amare publikacie hem preku o primer hem o sovetija taro poiskusna roditelija soj ko sobranie.

22. Kola tane nesave taro najšukar bukja so šaj te den o roditelija pumare čhavenge?

²² O roditelija nikogaš na čhinavena te mangen hem te grižinen pe e čhavenge. Ama, obično vakerela pe kaj valjani 20 berš te šaj te bajrarel pe jekhe čhave. Adaleske o roditelija valjani šukar te koristinen akava periodi agjaar so ka den len plo mangipe, plo vreme hem ka sikaven len bašo e Devleskoro Lafi. Adala tane nesave taro najšukar bukja so šaj te den len e čhavenge. Točno tano kaj nane sekova čhavo te ceninel asavko sikajbe. Ama, but džene so barile roditelencar so mangena e Jehova, složinena pe adalea so vakerela jekh phen tari Azija so vikinela pe Džoana Mej: „Keda razmislinava bašo adava so sikavgje man mle roditelija, but sium blagodarno so vospitingje man šukar hem so sikavgje man te mangav e Jehova. Ola na pokloningje mange samo životo nego hem pomožingje mange te ovel man smislovno životo“ (Izr. 23:24, 25). Milionja phralja hem phenja mislinena isto.