1, 2. a) Sar e Jehovaskere svedokija razlikujnena pe taro javera religie? b) So ka dikha ki akaja hem ki javer statija?

O MANUŠA but puti pučena e Jehovaskere svedokon: „Koj vodinela tumen?“ Ola pučena akava soske but religie isi len nesavo manuš so vodinela len. Amen siem gorda so šaj te vakera kaj amaro vodači nane nesavo nesovršeno manuš, nego o Isus Hristos. A ov šunela ple Dade hem Vodače, e Jehova (Mat. 23:10).

² Isto agjaar, isi jekh grupa murša, o „verno hem razborito robo“, koja so predvodinela e Devleskere narodo ki Phuv avdive (Mat. 24:45). Ama, kotar džanaja kaj o Jehova tano adava so vodinela amen preku plo Čhavo? Ki akaja hem ki javer statija ka dikha trin pričine soske šaj te ova sigurna ko adava. Isto agjaar ka dikha kaj, iako o Jehova koristinela sine manušen te vodinel ple narodo, ov sekogaš sine hem panda tano o čačutno Vodači ple narodoskoro (Isa. 58:11).

3. So pomožingja e Mojseje te vodinel e Izraelcon?

³ O Devel dengja plo sveti duh adalenge so pretstavinena le sine. O Devel biringja o Mojsej te vodinel  e Izraelcon. So pomožingja e Mojsejeske te kerel akaja važno zadača? O Jehova dengja le „plo sveti duh“. (Čitin Isaija 63:11-14.) Akava značinela kaj o Jehova vodinela sine e narodo, soske leskoro duho pomožinela sine e Mojseje.

4. So sikavela kaj o sveti duh vodinela sine e Mojseje? (Dikh i slika ko početok tari statija.)

⁴ Dali šaj sine o javera te dikhen kaj e Devleskoro duho vodinela sine e Mojseje? Oja! E Jehovaskoro sveti duh dengja sila e Mojseje te kerel čudija te šaj te objavinel e Devleskoro anav e egipetsko faraoneske (2. Moj. 7:1-3). Isto agjaar, o sveti duh pomožingja leske te ovel šukar hem strplivo vodači. Ov sine but pojaver taro lošna hem sebična vodačija so sine ko javera phuvja (2. Moj. 5:2, 6-9). Sine jasna dokazija kaj o Jehova biringja e Mojseje te vodinel leskere narodo.

5. Kaske panda o Jehova dengja plo sveti duh te šaj te vodinen leskere narodo?

⁵ Kaske panda o Jehova dengja plo sveti duh te šaj te vodinen leskere narodo? Ki Biblija pišinela: „O Isus, e Navineskoro čhavo, sine pherdo mudrost so dela e Devleskoro duho“ (5. Moj. 34:9). „E Jehovaskoro duho alo upro Gedeon“ (Sud. 6:34). Hem „o duho e Jehovaskoro počmingja te del sila e Davide“ (1. Sam. 16:13). Sa akala manuša mukhle e Jehovaskoro duho te pomožinel lenge te keren bukja so našti sine te keren len ple silaja (Is. Nav. 11:16, 17; Sud. 7:7, 22; 1. Sam. 17:37, 50). But tano jasno kaj o Jehova sine adava so dengja len sila te keren bare bukja, adaleske samo le valjani sine te falinen le.

6. Soske o Devel manglja leskoro narodo te poštujnel e manušen so vodinena le sine?

⁶ So valjani sine te keren o Izraelcija keda dikhle kaj e Devleskoro duho vodinela sine e Mojseje, e Isus Navine, e Gedeone hem e Davide? Valjani sine te poštujnen len. Keda o narodo žalinela pe sine taro Mojsej, o Jehova vakergja: „Dži keda akava narodo nane te poštujnel man?“ (4. Moj. 14:2, 11). O Jehova sine adava so biringja akale manušen te vodinen leskere narodo. Keda o narodo šunela len sine, adalea sine poslušna e Jehovaske sar lengoro Vodači.

7. Sar o angelija pomožinena sine e Mojsejeske?

⁷ O angelija pomožinena sine adalenge so pretstavinena sine e Devle. (Čitin Evreite 1:7, 14.) O Devel koristingja angelija te vodinel e Mojseje. Prvo, pojavingja pe leske jekh angeli hem dengja le zadača te oslobodinel e Izraelcon hem te vodinel len (Dela 7:35). Dujto, o Devel preku o angelija dengja le o Zakoni kova so valjani sine te ikeren le o Izraelcija (Gal. 3:19). Trito, o Jehova vakergja leske: „Ingar e narodo kote so phengjum tuke! Ake, mlo angeli ka džal angli tute“ (2. Moj. 32:34). Ki Biblija na pišinela  kaj o Izraelcija dikhena sine sar o angelija kerena akala bukja. Ama, taro način sar o Mojsej sikavgja hem vodingja e narodo, jasno sine kaj pomožingje le o angelija.

8. Sar o angelija pomožingje e Isus Navine hem e Ezekija?

⁸ Kaske panda pomožinena sine o angelija? I Biblija vakerela kaj jekh angeli pomožingja e Isus Navineske te pobedinel e Hanaancon (Is. Nav. 5:13-15; 6:2, 21). Ki javer situacija, keda o cari o Ezekija vodinela sine e Devleskere narodo, bari asirsko vojska ali te uništinel o Erusalim. Ama, alo jekh angeli hem jekhe rakjakje mudargja 185.000 manušen (2. Car. 19:35).

9. Iako sine nesovršena o manuša so pretstavinena sine e Jehova, so valjangje te keren o Izraelcija?

⁹ O angelija tane sovršena. Ama, o manuša kaske so pomožingje na sine sovršena. Na primer, o Mojsej ki jekh prilika na dengja i slava e Jehovaske (4. Moj. 20:12). O Isus Navin na pučlja e Jehova so te kerel keda o Gavaoncija rodingje te keren sojuz lea (Is. Nav. 9:14, 15). Jekh periodi taro plo životo o Ezekija sine gordo (2. Let. 32:25, 26). Iako akala manuša sine nesovršena, o Izraelcija valjani sine te oven lenge poslušna. O Izraelcija šaj sine te dikhen kaj o Jehova koristingja angelija te pomožinel akale manušen. Dikhjola sine kaj o Jehova tano adava so vodinela ple narodo.

10. Sar e Devleskoro Lafi vodinela sine e Mojseje?

¹⁰ O Devel preku plo Lafi vodinela sine adalen so pretstavinena le. Ki Biblija, o Zakoni so sine dendo e Izraelconge tano pendžardo sar „e Mojsejeskoro zakoni“ (1. Car. 2:3). Ama, tari Biblija dikhaja kaj o Zakoni na avela taro Mojsej, nego taro Jehova. Isto agjaar, o Mojsej da mora sine te ovel poslušno adale zakoneske (2. Let. 34:14). Na primer, keda o Jehova vakergja leske sar te kerel o šatori bašo obožavanje, i Biblija vakerela: „O Mojsej kergja sa sar so zapovedingja leske o Jehova“ (2. Moj. 40:1-16).

11, 12. a) So rodela pe sine taro Isus Navin hem taro carija kola so vodinena sine e Devleskere narodo? b) Sar e Devleskoro Lafi vodingja e manušen so vodinena sine leskere narodo?

¹¹ Keda ulo vodači o Isus Navin, sine le samo jekh delo taro e Devleskoro Lafi hem o Jehova vakergja leske: „Mora te čitine hem te razmisline baši leste dive hem rat, te šaj šukar te ikere sa adava soj pišimo ki leste“ (Is. Nav. 1:8). Sa o carija kola so vladinena sine e Devleskere narodoja isto agjaar mora sine te čitinen sekova dive o Zakoni, te prepišinen le, te ikeren sa o lafija hem o naredbe taro adava Zakoni hem te živinen sprema lende. (Čitin 5. Mojseeva 17:18-20.)

¹² Sar e Devleskoro Lafi vodingja e manušen so vodinena sine leskere narodo? Razmislin bašo cari o Josija. Keda vladinela sine, arakhle e Mojsejeskoro zakoni hem tegani o carsko pisari počmingja te čitinel le ko glaso anglo Josija. * (Dikh i fusnota.) Sar reagiringja o cari? Ki Biblija čitinaja: „Keda šungja o lafija so sine pišime ko lil e zakoneskoro, o cari pharavgja ple šeja“. Ama, o Josija kergja panda nešto. Ohrabrimo taro e Devleskoro Lafi, uništingja sa o idolija so sine ki adaja phuv hem organiziringja  i najbari Pasha so slavingja pe dži tegani (2. Car. 22:11; 23:1-23). Adaleske so o Josija hem o javera verna vodačija sine poslušna e Devleskere Lafeske, sine spremna te keren promene ko način sar vodinena sine e Devleskere narodo. Adala promene pomožingje e narodoske te ovel poslušno e Devleske.

13. Savi razlika sine maškar o vodačija taro e Devleskoro narodo hem e javere narodongere?

¹³ O vodačija taro javera narodija sine vodime tari manušikani mudrost koja soj ograničimi. O hanaanska vodačija hem lengoro narodo kerena sine but lošna bukja sar na primer homoseksualnost, sine len seksualna odnosija paše familijaja, životnencar, žrtvujnena sine pumare čhaven hem kerena sine idolopoklonstvo (3. Moj. 18:6, 21-25). Isto agjaar, o vavilonska hem o egipetska vodačija na sine len ista pravilija baši higiena sar so sine e Devleskere narodo (4. Moj. 19:13). E Devleskoro narodo šaj sine te dikhel kaj lengere verna vodačija ohrabrinena len te obožavinen e Jehova ko ispravno način, te održinen šukar higiena hem te oven moralno čista. Dikhjola pe sine kaj o Jehova vodinela len.

14. Soske o Jehova ukoringja nesave vodačen?

¹⁴ Nesave carija so vodinena sine e Devleskere narodo, na šunena sine e Devleskere upatstvija. Adala carija so na sine poslušna e Jehovaske na mangle te džan palo vodstvo so avela sine taro sveti duh, taro angelija hem taro e Devleskoro Lafi. Ko nesave situacie, o Jehova ukoringja akale vodačen ili ko lengoro than čhivgja javeren (1. Sam. 13:13, 14). Palo nesavo vreme, o Jehova biringja jekhe sovršeno vodače.

15. a) Sar o prorokija sikavgje kaj ka avel jekh sovršeno vodači? b) Koj sine o sovršeno vodači?

¹⁵ But berša angleder, o Jehova dengja lafi kaj ka del ple narodoske sovršeno vodači. Na primer, o Mojsej vakergja e Izraelconge: „O Jehova, tumaro Devel, ka vazdel tumenge proroko taro tumare phralja, proroko sar so sium me. Leste šunen le!“ (5. Moj. 18:15). Bašo akava proroko, o Isaija vakergja kaj ka ovel „vodači hem zapovedniko“ (Isa. 55:4). O Daniel pišingja kaj o Mesija ka ovel Vodači (Dan. 9:25). Isto agjaar, korkori o Isus Hristos phengja kaj ov tano o Vodači e Devleskere narodoskoro. (Čitin Matej 23:10.) E Isuseskere učenikija spremno šunena le sine hem verujnena sine kaj ov tano birimo taro Jehova (Jovan 6:68, 69). So uveringja len kaj o Isus Hristos tano adava so biringja le o Jehova te vodinel leskere narodo?

16. So sikavgja kaj e Isuse sine le o sveti duh?

¹⁶ O sveti duh vodinela sine e Isuse. Keda krstingja pe o Isus, o Jovan dikhlja „sar o duho hulela taro nebo sar gulubi, hem ačhilo ki leste“. Palo adava „o duho teringja le te džal ki pustina“ (Jovan 1:32; Mar. 1:10-12). Džikote sine o Isus ki Phuv, e Devleskoro duho vodinela le sine te sikavel e manušen hem te kerel čudija (Dela 10:38). Isto agjaar, o sveti duh pomožingja e Isuseske te sikavel osobine sar soj mangipa,  radost hem bari vera (Jovan 15:9; Evr. 12:2). Ko nijekh javer vodači na dikhjola sine doborom jasno kaj isi le o sveti duh. Dikhela pe sine kaj o Jehova biringja e Isuse te ovel Vodači.

17. Sar o angelija pomožingje e Isuseske?

¹⁷ O angelija pomožinena sine e Isuseske. Nesavo vreme palo e Isuseskoro krstibe „ale angelija hem počmingje te služinen leske“ (Mat. 4:11). Nekobor saatija angleder te merel, alo jekh angeli taro nebo hem ohrabringja le (Luka 22:43). O Isus džanlja kaj o Jehova sekogaš ka bičhalel angelija te pomožinen le keda ka valjani leske (Mat. 26:53).

18, 19. Sar e Devleskoro Lafi vodinela sine e Isuse ko životo hem ki služba?

¹⁸ E Devleskoro Lafi vodingja e Isuse. Ki celo pli služba ki Phuv, o Isus mukhlja e Devleskoro Lafi te vodinel le. Čak angleder te merel, ko ple posledna lafija ov citiringja proroštvija so sine pišime bašo Mesija (Mat. 4:4; 27:46; Luka 23:46). Ama, o verska vodačija taro adava vreme but razlikujnena pe sine taro Isus. Ola na mangena sine te šunen e Devleskoro Lafi sekogaš keda ki leste pišinela sine pojaver taro adava so sikavena sine. O Isus citiringja e Devleskoro Lafi keda vakergja baši lende: „Akava narodo poštujnela man mujea, ama leskoro vilo tano dur mandar. Džabe tano so obožavinena man, soske adava so sikavena tano samo manušikane zapovedija“ (Mat. 15:7-9). O Jehova nikogaš nane te birinel leskere narodo te vodinen le manuša kola so na poštujnena leskoro Lafi.

¹⁹ O Isus isto agjaar koristinela sine e Devleskoro Lafi keda sikavela sine e javeren. Keda o religiozna vodačija  protivinena pe sine leske, na koristingja pli mudrost ili iskustvo te odgovorinel lenge. Namesto adava, ov sikavela sine e manušen taro e Devleskoro Lafi (Mat. 22:33-40). Isto agjaar, o Isus šaj sine te vooduševinel e javeren agjaar so ka vakerel lenge bašo plo životo ko nebo ili bašo adava sar sine kerdo o univerzum. Ama, ov but ceninela sine e Devleskoro Lafi, adaleske mangela sine te kerel lafi e manušencar baši leste hem te pomožinel lenge te haljoven le (Luka 24:32, 45).

20. a) Sar o Isus dela sine sekogaš i slava e Jehovaske? b) Savi razlika sine maškar o Isus hem o Irod Agripa I?

²⁰ Iako okola so šunena sine e Isuse sine vooduševime taro način sar kerela sine lafi, ov sekogaš dela sine i slava ple Učiteleske, e Jehovaske (Luka 4:22). Keda jekh barvalo manuš manglja te sikavel kaj poštujnela e Isuse hem vakergja leske kaj tano šukar učiteli, o Isus ponizno phengja leske: „Soske vakerea mange kaj sium šukar? Nikoj nane šukar, samo jekh, o Devel“ (Mar. 10:17, 18). Kobor pojaver taro Isus sine o Irod Agripa I, kova so palo ofto berš ulo vodači ki Judeja. Ki jekh prilika, o Irod uravgja but skupa carska šeja. Keda o manuša dikhle le hem šungje le sar kerela lafi, počmingje te vikinen: „Akava tano glaso e devleskoro, a na manušeskoro!“ O Irod mangela sine o manuša te falinen le. Adaleske, so ulo palo adava? I Biblija vakerela: „Odma khuvgja le e Jehovaskoro angeli, soske na dengja i slava e Devleske, palo adava pelo nasvalo, hale le o kirme hem mulo“ (Dela 12:21-23). Akatar dikhaja kaj o Jehova na biringja e Irode te ovel vodači. Ama tari javer strana, o Isus sikavgja kaj tano birimo taro Devel, ov sekogaš poštujnela sine e Jehova — o Najbaro Vodači ple narodoskoro.

21. So ka dikha ki javer statija?

²¹ O Jehova manglja o Isus te ovel vodači poviše vreme a na samo nekobor berša. Keda voskresningja o Isus, palo adava vakergja ple učenikonge: „Dendi mange sa i vlast ko nebo hem ki phuv“. Isto agjaar, vakergja: „Ake, me sium tumencar ko sa o dive dži ko krajo akale svetoskoro“ (Mat. 28:18-20). Ama, sar šaj o Isus te vodinel e Devleskere narodo ki Phuv, keda ov tano nevidlivo ličnost ko nebo? Kaste koristingja o Jehova te šaj te pretstavinel e Isuse ki Phuv? Sar šaj sine o hristijanja te pendžaren okolen so pretstavinena sine e Devle? Ki javer statija ka dikha o odgovorija bašo akala pučiba.