1-3. a) So ka pomožinel amenge te ačhova verna e Devleske ko akala posledna dive? b) So ka dikha ki akaja statija?

SAR so avaja popaše ko krajo, o lošna manuša sa poviše „niknonena sar čar“ (Ps. 92:7). Adaleske, ni hari na iznenadinela amen adava so but manuša na prifatinena e Devleskere merilija. O Pavle vakergja e hristijanenge: „Oven sar tikne čhave bašo lošnipe, a vozrasna ko haljojbe“ (1. Kor. 14:20). Sar šaj te šuna akava sovet?

² O odgovor arakhljovela ko Izreki 28:5 kova soj glavno stiho ki akaja statija. Ki leste pišinela: „Okola so rodena e Jehova haljovena sa“. Akava značinela kaj ola šaj te haljoven sa so valjani te šaj te keren e Jehovaskiri volja. Taro Izreki 2:7, 9 isto agjaar džanaja kaj o Jehova dela mudrost okolenge so kerena adava soj ispravno. Adaleske, ola šaj te haljoven „soj tano pravedno, šukar  hem ispravno, kova tano o ispravno drumo te džan“.

³ O Noe, o Daniel hem o Jov sine len asavki mudrost (Ezek. 14:14). Isto tano e Devleskere narodoja avdive. A sar tano tuja? Dali isi tut i mudrost taro Devel? Te šaj te haljove sa soj povrzimo adalea te kere e Jehovaskiri volja, valjani šukar te pendžare le. Adaleske ki akaja statija ka dikha 1) sar o Noe, o Daniel hem o Jov siklile bašo Devel, 2) sar pomožingja lenge adava so pendžarena sine e Devle hem 3) sar amen da šaj te ovel amen sar lengiri vera.

4. Kotar o Noe siklilo bašo Jehova hem sar adava so pendžarela sine e Devle pomožingja leske?

⁴ Kotar o Noe siklilo bašo Jehova? Panda keda e Adame hem e Eva počmingje te oven len čhave, o manuša sikljovena sine bašo Jehova ko trin načinija: taro bukja so kergja len o Devel, taro leskere verna sluge hem taro bereketija so dobinena len sine keda sine leske poslušna (Isa. 48:18). Džikote dikhela sine o bukja so kergja o Devel, o Noe šaj sine te dikhel but dokazija kaj o Devel postojnela hem šaj sine isto agjaar te sikljovel bašo e Devleskere osobine. Agjaar o Noe šaj sine te haljovel kaj o Jehova tano mokjno hem kaj samo ov tano čačutno Devel (Rim. 1:20). Adaleske, e Noe sine le zorali vera ko Devel.

5. Kotar siklilo o Noe koja tani e Devleskiri namera e manušencar?

⁵ Ki Biblija pišinela kaj „i vera avela tari poraka so šunaja“. Znači, adava so šunaja taro javera šaj te pomožinel amenge te ovel amen vera (Rim. 10:17). O Noe verojatno šungja bašo Jehova tari pli familija. Leskoro dad, o Lameh, verujnela sine ko Devel hem ov bijandilo džikote sine dživdo o Adam. (Dikh i slika ko početok tari statija.) Leskoro papo sine o Metuzalem, a leskoro paraparapapo sine o Jared, kova so mulo 366 berš otkeda bijandilo o Noe * (Dikh i fusnota.) (Luka 3:36, 37). Šaj o Noe lendar hem lengere romnjendar šungja kaj o Jehova kergja e manušen, kaj manglja te ovel len čhave, te pheren i Phuv hem te služinen leske. Ov sigurno šungja kaj o Adam hem i Eva na šungje e Jehova hem šaj sine te dikhel o lošna posledice tari lengiri odluka (1. Moj. 1:28; 3:16-19, 24). E Noeske svidžinela pe sine adava so sikljovela sine hem adava pottikningja le te služinel e Devleske (1. Moj. 6:9).

6, 7. Sar i nadež kergja e Noeskiri vera pozorali?

⁶ I nadež kerela i vera pozorali. Zamislin tuke kobor barili i vera e  Noeskiri keda šungja kaj leskoro anav, kova so značinela „odmor; uteha“, vklučinela i nadež (1. Moj. 5:29, fus.). Adaleske, o Lameh sine vodimo taro sveti duh te vakerel bašo Noe: „Ka anel amenge odmor tari amari buti hem tari dukh ko amare vasta so anela amenge i phuv koja so dengja la arman o Jehova“. E Noe sine le nadež kaj o Jehova ka kerel o bukja te oven pošukar. Isto sar o Avel hem o Enoh, ov verujnela sine kaj jekh „potomstvo“ ka zgmečinel e sapeskoro šero (1. Moj. 3:15).

⁷ O Noe na halilo celosno o proroštvo soj pišimo ki 1. Mojseeva 3:15. Ama, ov halilo kaj akava proroštvo dela nadež baši idnina. O Enoh propovedinela sine baši slično buti — kaj o Jehova ka uništinel e lošna manušen (Juda 14, 15). Adava so propovedinela sine o Enoh, a ka ispolninel pe celosno ko Armagedon, sigurno kergja e Noeskiri vera hem nadež pozorali!

8. Sar zaštitingja e Noe adava so pendžarela sine e Devle?

⁸ Sar pomožingja e Noeske adava so pendžarela sine e Devle? Adaleske so pendžarela sine e Jehova, e Noe sine le vera hem mudrost taro Devel. Akava zaštitingja le, posebno te na kerel nešto kolea so ka razočarinel e Jehova. Na primer, adaleske so manglja te ovel amal e Jehovaja, na družinela pe sine manušencar so na verujnena sine ko Jehova. Ov na sine sar lende, ov na mukhlja te hovaven le o demonija so ale ki Phuv. O manuša sine vooduševime taro silna demonija hem šaj čak obožavinena len sine (1. Moj. 6:1-4, 9). Isto agjaar, o Noe džanela sine kaj o Jehova manglja e manušen te oven len čhave hem te pheren i Phuv (1. Moj. 1:27, 28). Adaleske, keda o demonija lele peske romnja ki Phuv hem sine len čhave, o Noe džanlja kaj adava sine pogrešno. Akava šaj sine pošukar te dikhel pe keda lengere čhave ule pobare hem posilna taro javera čhave. Palo nesavo vreme, o Jehova vakergja e Noeske kaj ka kerel Potop te uništinel sa e lošno manušen. Adaleske so verujngja ko e Jehovaskere lafija, o Noe kergja arka hem spasingja ple familija (Evr. 11:7).

9, 10. Sar šaj te ovel amen sar e Noeskiri vera?

⁹ Sar šaj te ovel amen sar e Noeskiri vera? But tano važno šukar te proučina e Devleskoro Lafi, te manga adava so sikljovaja, hem te koristina adava te menina amen hem te ana šukar odluke ko amaro životo (1. Pet. 1:13-15). Agjaar, i vera hem i mudrost taro Devel ka zaštitinen amen taro e Satanaskere stapice hem taro lošno vlijanie akale svetoskoro (2. Kor. 2:11). But džene ko sveto mangena o nasilstvo, o nemoral hem živinena sprema o želbe  ple teloskere (1. Jov. 2:15, 16). Ola na mangena te dikhen o dokazija so sikavena kaj živinaja ko krajo akale svetoskoro. Ako nane amen zorali vera, amen da šaj te počmina agjaar te razmislina. Keda sporedingja amaro vreme e Noeskere vremea, o Isus na kergja lafi bašo nasilstvo ili nemoral, nego kaj isi opasnost nesave bukja te len amaro vnimanie tari služba e Jehovaske. (Čitin Matej 24:36-39.)

¹⁰ Puč tut: „Dali o način sar živinava sikavela kaj čače pendžarava e Jehova? Dali mli vera pottikninela man te kerav adava so rodela o Jehova hem te vakerav e javerenge bašo adava?“ Tlo odgovor ko akala pučiba ka pomožinel tuke te dikhe dali tu da, isto sar o Noe, džaja e čačutne Devlea.

11. a) So sikavela amenge bašo e Danieleskere roditelija adava so panda sar tikno mangela sine e Jehova? b) Kola osobine e Danieleskere mangea te oven tut?

¹¹ Kotar o Daniel siklilo bašo Jehova? O Daniel sigurno siklilo taro ple roditelija te mangel e Jehova hem leskoro Lafi. Ov ikergja adava mangipe celo plo životo. Čak keda phurilo, ov ponadari da šukar proučinela sine o sveta lila (Dan. 9:1, 2). O Daniel džanela sine but šukar e Devle. Ov isto agjaar džanela sine sa so kergja o Jehova e Izraelconge. Akava šaj te dikha tari leskiri ponizno hem iskreno molitva soj pišimi ko Daniel 9:3-19. Čitin akaja molitva hem šukar razmislin baši late. Puč tut: „So sikljovava bašo Daniel tari akaja molitva?“

12-14. a) Sar sikavgja o Daniel mudrost taro Devel? b) Sar nagradingja o Jehova e Daniele baši leskiri hrabrost hem vernost?

¹² Sar pomožingja e Danieleske adava so pendžarela sine e Devle? E verna Evreenge na sine lokho te služinel e Devleske ki pagansko diz Vavilon. Na primer, o Jehova vakergja e Evreenge: „Roden o mir ki diz ki koja so bičhalgjum tumen sar zarobenikija“ (Erem. 29:7). Ama, ov isto agjaar dengja zapoved te obožavinen samo le celo vilea (2. Moj. 34:14). So pomožingja e Danieleske te ikerel o solduj zapovedija? I mudrost taro Devel pomožingja leske te džanel kaj prvo valjani te šunel e Jehova, a palo adava e manušikane vladetelen. But vekija palo adava, o Isus sikavgja bašo isto načelo (Luka 20:25).

¹³ Razmislin bašo adava so kergja o Daniel keda sine dendo zakoni kova so vakerela sine kaj 30 dive nikoj na valjani te molinel pe nesave devleske ili manušeske osven e careske. (Čitin Daniel 6:7-10.) O Daniel šaj te opravdinel pe sine hem te vakerel: „Akava tano samo 30 dive“. Namesto adava, ov na mukhlja jekh manušikani zapoved te ovel leske považno taro adava te obožavinel e Devle. O Daniel šaj sine te molinel pe e Jehovaske ko than kote so nikoj našti sine te dikhel le. Ama, ov džanlja kaj but manuša sekova dive dikhena le sine sar molinela pe. Adaleske, iako leskoro životo sine ki opasnost, o Daniel ponadari da molinela pe sine ko than kote so o javera šaj sine te dikhen le. Na mangela sine o javera te mislinen kaj čhinavgja te služinel e Jehovaske.

¹⁴ O Jehova nagradingja e Daniele soske ple odlukaja sikavgja hrabrost hem  vernost. Ov kergja čudo hem spasingja e Daniele taro lavija. Adaleske, o manuša ko celo Medo-persisko Carstvo šungje bašo Jehova (Dan. 6:25-27).

15. Sar šaj te ovel amen sar e Danieleskiri vera?

¹⁵ Sar šaj te ovel amen sar e Danieleskiri vera? Te šaj te ovel amen zorali vera, nane dovolno samo te čitina e Devleskoro Lafi. Valjani te haljova le (Mat. 13:23). Mangaja te džana sar o Jehova dikhela ko bukja. Adaleske valjani hor te razmislina bašo adava so čitinaja. Isto agjaar tano važno redovno te molina amen, posebno keda siem ko phare situacie. Šaj te ovel amen doverba kaj ako molinaja baši mudrost hem sila, o Jehova spremno ka del amen (Jak. 1:5).

16, 17. Kotar o Jov siklilo bašo Jehova?

¹⁶ Kotar o Jov siklilo bašo Jehova? O Jov na sine Izraelco. Ama, o Avraam, o Isak hem o Jakov sine  leske dur familija, a o Jehova lenge vakergja but bukja baši peste hem koja tani leskiri namera e manušencar. Ko nesavo način, o Jov siklilo but taro adala skapocena čačipa (Jov 23:12). Ki jekh prilika ov vakergja e Jehovaske: „Dži akana džanava tut sine taro adava so šungjum“ (Jov 42:5). Korkori o Jehova vakergja e Joveske te vakerel e javerenge o čačipe baši leste (Jov 42:7, 8).

¹⁷ O Jov isto agjaar siklilo bašo e Jehovaskere osobine agjaar so dikhela sine o bukja so kergja len o Jehova (Jov 12:7-9, 13). Palo nesavo vreme, hem o Eliu hem o Jehova koristingje o bukja soj kerde te šaj te sikaven e Joveske kobor tane tikne o manuša ki sporedba e Devlea (Jov 37:14; 38:1-4). E Jehovaskere lafija vlijajngje upro Jov hem ov ponizno vakergja leske: „Džanava kaj tu šaj te kere sa o bukja hem sa so mangea te kere šaj te kere... kainava man“ (Jov 42:2, 6).

18, 19. Sar sikavgja o Jov kaj čače pendžarela e Jehova?

¹⁸ Sar pomožingja e Joveske adava so pendžarela sine e Devle? O Jov but šukar halilo e Devleskere načelija. Ov čače pendžarela sine e Jehova, hem adava pottikningja le te postapinel ispravno. Na primer, džanela sine kaj našti te vakerel kaj mangela e Devle, a ko isto vreme te ponašinel pe lošno e javerencar (Jov 6:14). Ov na mislinela sine kaj tano pošukar taro javera, nego ponašinela pe sine lencar sar te phene tane leskiri familija, bizi razlika dali sine barvale ili čorole. O Jov vakergja: „Okova so kergja man ko vogi me dajakoro, na kergja li le da?“ (Jov 31:13-22). Čak keda sine barvalo hem mokjno, na ulo gordo hem na mislinela sine kaj tano pošukar taro javera. Akava stavi tano but pojaver taro stavi so isi e barvalen hem e mokjna manušen avdive ko sveto.

¹⁹ O Jov na manglja ništo, ni o materijalna bukja, te oven leske považna taro Jehova. Ov džanlja kaj ako mukhela te slučinel pe nešto asavko, adalea ka otfrlinel e čačutne Devle. (Čitin Jov 31:24-28.) Isto agjaar, o Jov dikhela sine ko brako maškar o rom hem i romni sar nešto sveto. Ov čak vetingja peske kaj nane te dikhel ki džuvli rumime mislencar (Jov 31:1). Akava tano but interesno, soske o Jov živinela sine ko vreme keda o Jehova dozvolinela sine e muršen te ovel len poviše tari jekh romni. Znači, ako o Jov mangela sine, šaj sine te lel peske panda jekh romni. Ama, o Jov sigurno džanela sine kaj o prvo brako so kergja le o Jehova sine maškar jekh rom hem jekh romni, hem o Jov odlučingja te živinel agjaar * (Dikh i fusnota.) (1. Moj. 2:18, 24). Okolu 1.600 berša palo adava, o Isus sikavgja e manušen te ikeren pe ko ista pravedna načelija bašo brako hem bašo seksualna odnosija (Mat. 5:28; 19:4, 5).

20. Sar adava so ka pendžara šukar e Jehova hem leskere merilija ka pomožinen amenge te birina šukar amala hem zabava?

²⁰ Sar šaj te ovel amen sar e Joveskiri vera? Sar so dikhlem, valjani šukar te pendžara e Jehova hem te mukha adava te vodinel amen ko sa so keraja. Na primer, ki Biblija pišinela kaj o Jehova „mrzinela okolen so mangena o nasilstvo“ hem kaj na valjani te  družina amen „manušencar so na vakerena o čačipe“. (Čitin Psalm 11:5; 26:4.) Puč tut: „So sikavena mange akala duj stihija bašo adava sar razmislinela o Jehova? Sar valjani adava te vlijajnel upri mande keda birinava soj mange najvažno ko životo, sar koristinava o Internet, kasaja družinava man hem savi zabava birinava?“ Tle odgovorija šaj te pomožinen tuke te dikhe kobor šukar pendžarea e Jehova. Na mangaja upri amende te vlijajnel akava lošno sveto. Adaleske valjani te vežbina amari „sposobnost haljojbaske“, ili javere lafencar, te sikljova te razlikujna soj ispravno a soj pogrešno, soj mudro a so nane mudro (Evr. 5:14; Ef. 5:15).

21. So ka pomožinel amenge te haljova sa so valjani te šaj te kera e Jehovaskiri volja?

²¹ O Noe, o Daniel hem o Jov kergje sa te šaj šukar te pendžaren e Jehova, adaleske ov pomožingja lenge te haljoven sa so valjani te šaj te keren leskiri volja. Lengoro primer sikavela kaj keda keraja o bukja sar so mangela o Jehova ka ova bahtale hem uspešna (Ps. 1:1-3). Adaleske puč tut: „Dali pendžarava e Jehova sar so pendžarena le sine o Noe, o Daniel hem o Jov?“ Amen šaj te pendžara but pošukar e Jehova taro akala verna murša adaleske so avdive isi amen but poviše informacie baši leste (Izr. 4:18). Adaleske, šukar proučin i Biblija, hor razmislin baši late hem molin tut bašo sveti duh. Tegani, akava lošno sveto nane te vlijajnel upri tute. Agjaar ka ovel tut i mudrost taro Devel hem ka ove but popaše amare Dadea soj ko nebo (Izr. 2:4-7).