1, 2. a) Soske šaj te ohrabrinel amen o primer e Noeskoro, e Danieleskoro hem e Joveskoro? b) Ko save okolnostija sine pišime o lafija taro Ezekiel 14:14?

DALI isi tut problemija sastipaja, finansiska problemija ili isi tut progonstvo? Dali ponekogaš tuke pharo te ačhove bahtalo džikote služinea e Jehovaske? Ako osetinea tut agjaar, šaj te ohrabrine tut taro primer e Noeskoro, e Danieleskoro hem e Joveskoro. Ola sine nesovršena hem sine len slična predizvikija sar so isi amen. Ponekogaš, čak lengoro životo sine ki opasnost. Ama, ola ačhile verna e Jehovaske hem ov dikhela len sine sar primer baši vera hem poslušnost. (Čitin Ezekiel 14:12-14.)

² O Ezekiel pišingja o lafija taro glavno stiho ki  akaja statija ko Vavilon ko 612 berš a.a.e. * (Dikh i fusnota.) (Ezek. 1:1; 8:1). Adava sine samo pandž berš angleder te ovel uništimo o Erusalim ko 607 berš a.a.e. Samo nekobor džene so sine verna hem poslušna sar o Noe, o Daniel hem o Jov ačhile dživde (Ezek. 9:1-5). Nesave lendar sine o Eremija, o Varuh, o Avde-Meleh hem o čhave e Rihaveskere.

3. So ka dikha ki akaja statija?

³ Slično tano avdive da, samo okola so o Jehova dikhela len sar pravedna — manuša soj slična sar o Noe, o Daniel hem o Jov — ka preživinen o krajo akale lošno svetoskoro (Otk. 7:9, 14). Adaleske, te dikha soske o Jehova koristingja akale trine manušen sar primer baši pravednost. Ka dikha 1) save predizvikija sine sekole jekhe lendar hem 2) sar šaj te sikava vera hem poslušnost sar lende.

4, 5. Save predizvikija sine e Noe hem so mukhlja tuke najbaro vpečatok baši leste?

⁴ Save predizvikija sine e Noe? Panda taro vreme keda živinela sine e Noeskoro parapapo o Enoh, o manuša sine but lošna. Ola čak vakerena sine „lošna lafija“ bašo Jehova (Juda 14, 15). O nasilstvo bajrola sine taro dive ko dive. Dži ko vreme e Noeskoro, i Phuv sine pherdi nasilstvoja. O lošna angelija ale ki Phuv, lele peske manušikano telo hem sine len odnosija e džuvljencar. Lengere čhave sine surova hem nasilna (1. Moj. 6:2-4, 11, 12). Ama, sarine šaj sine te dikhen kaj o Noe sine pojaver. Ki Biblija pišinela kaj „o Noe arakhlja milost anglo e Jehovaskere jakhja“. Ov na sine sar o manuša ko leskoro vreme nego kerela sine adava soj šukar hem „džala sine e čačutne Devlea“ (1. Moj. 6:8, 9).

⁵ So vakerena amenge akala lafija bašo Noe? Sar prvo, razmislin kobor berša o Noe služingja verno e Jehovaske ko adava lošno sveto angleder te avel o Potop. Adava na sine samo 70 ili 80 berša, nego paše 600 berša! (1. Moj. 7:11). Sar dujto, e Noe na sine le sobranie so šaj sine te ohrabrinel le sar so isi amen avdive. Verojatno čak ni leskere phralja hem phenja na poddržinena le sine. * (Dikh i fusnota.)

6. Sar o Noe sikavgja bari hrabrost?

⁶ O Noe na mislinela sine kaj tano dovolno te ovel samo šukar manuš. Ov hrabro vakerela sine e javerenge baši pli vera ko Jehova. I Biblija baši leste vakerela kaj „propovedinela sine e Devleskoro pravedno drumo“ (2. Pet. 2:5). Bašo Noe, o apostol Pavle vakergja: „Adale veraja ov osudingja o sveto“ (Evr. 11:7). Sigurno o manuša asana leske sine hem protivingje pe leske, pa čak šaj zakaningje pe leske. Ama, e Noe na sine le „dar taro manuš“ (Izr. 29:25). Sine le vera, adaleske o Jehova dengja le i hrabrost koja so avdive da dela la sa ple verna slugenge.

7. Save predizvikija sine e Noe džikote kerela sine i arka?

⁷ Otkeda o Noe sine verno e Devleske  poviše taro 500 berša, ov vakergja leske te kerel arka te šaj o manuša hem o životne te spasinen pe keda ka avel o Potop (1. Moj. 5:32; 6:14). E Noeske šaj dikhjola pe sine pharo te kerel asavki bari arka. Ov džanlja kaj o manuša panda poviše ka asan leske hem ka keren leskoro životo te ovel but pharo. Ama, e Noe sine le vera hem sine poslušno e Jehovaske. Ki Biblija pišinela: „Baš agjaar kergja“ (1. Moj. 6:22).

8. Sar o Noe sikavgja doverba kaj o Jehova ka grižinel pe baši leskiri familija?

⁸ E Noe sine le javer da predizvik. Ov valjani sine te grižinel pe ple romnjake hem ple čhavenge. Angleder o Potop, o manuša valjani sine te keren but buti te šaj te ovel len hrana. Adava važinela sine e Noeske da (1. Moj. 5:28, 29). Ama, leske na sine najvažna o materijalna potrebe leskere familijakere, nego najvažno sine leske o Devel. Čak keda gradinela sine i arka, so šaj trajngja 40 ili 50 berša, o Noe ačhilo koncentririmo ko duhovna bukja. Hem 350 berša palo Potop, ponadari da kerela sine akava (1. Moj. 9:28). O Noe tano čače šukar primer baši vera hem poslušnost!

9, 10. a) Sar šaj te sikava vera hem poslušnost sar o Noe? b) Ko so šaj te ove uverimo ako šunea e Devleskere merilija?

⁹ Sar šaj te sikava vera hem poslušnost sar o Noe? Adava keraja agjaar so šunaja e Jehovaskere merilija bašo ispravno hem pogrešno, agjaar so na siem delo taro e Satanaskoro sveto hem agjaar so čhivaja e Jehova ko prvo than ko amaro životo (Mat. 6:33; Jovan 15:19). Adaleske, akava sveto na mangela amen. Na primer, amen šunaja e Devleskere zakonija bašo seksualna odnosija hem o brako, hem adaleske o manuša šaj te vakeren lošna bukja amenge ko mediumija. (Čitin Malahija 3:17, 18.) Ama, isto sar o Noe, amen da na daraja taro manuša. Amen daraja taro Jehova, javere lafencar poštujnaja le hem na mangaja te razočarina le. Džanaja kaj samo ov šaj te del amen večno životo (Luka 12:4, 5).

¹⁰ Šukar tano sekoj amendar te pučel pe: „Dali ka kerav adava soj ispravno anglo Devel čak keda o javera ka asan mange ili ka kritikujnen man? Dali isi man doverba kaj o Jehova ka grižinel pe mle familijake čak keda tano pharo te ikljol pe ko krajo?“ Ako isi tut doverba ko Jehova hem sian leske poslušno isto sar o Noe, šaj te ove uverimo kaj o Jehova ka grižinel pe tuke (Fil. 4:6, 7).

11. Kola bare predizvikija sine e Daniele hem leskere trine amalen ko Vavilon? (Dikh i slika ko početok tari statija.)

¹¹ Save predizvikija sine e Daniele? Ov sine ingardo te živinel ko Vavilon, diz ki koja sine but idolopoklonstvo hem spiritizam. O manuša adari na mangena sine e Evreen hem asana sine lenge hem lengere Devleske, e Jehovaske (Ps. 137:1, 3). Akava sigurno sine but pharo e Danieleske hem javere verna Evreenge. Isto agjaar, but manuša celo vreme pazinena sine so kerena o Daniel hem leskere trin amala — o Ananij, o Misail hem o Azarij — soske ola valjani sine te oven obučime te služinen e vavilonsko careske. Ola valjangje te  han taro hajbe so hala sine o cari, koleste sine bukja so o Jehova na mangela sine leskere sluge te han. Ama, o Daniel na meljargja pe „e birime carska hajbencar“ (Dan. 1:5-8, 14-17).

12. a) Kola šuže osobine sine e Daniele? b) Sar dikhela sine o Jehova ko Daniel?

¹² E Daniele sine le panda jekh predizvik kova so ko početok šaj na dikhjola sine but pharo. Ov sine but sposobno hem adaleske o cari dengja le posebna zadače (Dan. 1:19, 20). Ama, o Daniel na ulo gordo hem na mislinela sine kaj ov tano sekogaš ko pravo. Ov ačhilo ponizno hem skromno. Sekogaš vakerela sine kaj o Jehova pomožinela leske sine te kerel o bukja (Dan. 2:30). Razmislin bašo akava: Keda o Jehova spomningja e Noe hem e Jove sar šukar primer baši pravednost, ov isto agjaar spomningja e Daniele da. Ko adava vreme o Noe hem o Jov više verno služingje e Jehovaske celo plo životo, a o Daniel sine panda terno. E Jehova čače sine le doverba ko Daniel! Hem sine le pravo, soske o Daniel ačhilo leske verno hem poslušno dži ko krajo taro plo životo. Keda e Daniele sine le paše 100 berša, jekh angeli vakergja leske akala ohrabruvačka lafija: „Daniel, e Devleskoro manglo manuš“ (Dan. 10:11).

13. Tari koja pričina šaj o Jehova pomožingja e Danieleske te ovel važno službeniko?

¹³ Adaleske so poddržinela le sine o Jehova, o Daniel ulo važno službeniko ko Vavilonsko Carstvo, a palo adava ko Medo-persisko Carstvo (Dan. 1:21; 6:1, 2). Šaj o Jehova kergja o Daniel te ovel ki asavki položba te šaj te pomožinel ple narodoske, isto sar so sine e Josifea ko Egipet hem e Estiraja hem e Mardohejea ki Persija * (Dikh i fusnota.) (Dan. 2:48). Šaj li te zamisline kobor sine ohrabrimo o Ezekiel hem o javera zarobime Evreija keda dikhle kaj o Jehova koristinela e Daniele te pomožinel lenge!

14, 15. a) Sar amari situacija tani slično sar e Danieleskiri? b) So šaj o roditelija avdive te sikljoven taro e Danieleskere roditelija?

¹⁴ Sar šaj te sikava vera hem poslušnost sar o Daniel? Živinaja ko sveto kova soj pherdo nemoral hem  idolopoklonstvo. Upro manuša vlijajnela o Baro Vavilon, o svetsko carstvo e hovavne religijakoro. I Biblija baši leste vakerela kaj tano „than kote so živinena o demonija“ (Otk. 18:2). Ama, amen siem sar jabandžie ko akava sveto. Adaleske, o javera šaj te dikhen kaj siem but pojaver lendar hem šaj te asan amenge (Mar. 13:13). Amen da, isto sar o Daniel, te ova panda popaše e Jehovaja. Ako siem ponizna, ako isi amen doverba ki leste hem ako siem leske poslušna, ov amende da ka dikhel amen sar skapocena (Agej 2:7).

¹⁵ O roditelija avdive šaj te sikljon važna pouke taro e Danieleskere roditelija. Keda sine o Daniel tikno čhavo ki Juda, živinela sine maškar but lošna manuša. Ama, ov mangela sine e Jehova. Dali adava sine slučajno? Na. Leskere roditelija sigurno sikavgje le bašo Jehova (Izr. 22:6). Čak o anav Daniel, so značinela „Mlo sudija tano o Devel“, sikavela kaj leskere roditelija mangena sine e Jehova. Adaleske, tumen o roditelija, valjani te oven strpliva keda sikavena tumare čhaven bašo Jehova. Ma otkažinen tumen (Ef. 6:4). Molinen tumen lencar hem molinen tumen lenge. Den tumendar sa te sikaven len te mangen te postapinen sprema e Jehovaskiri volja, hem o Jehova ka del tumen baro bereketi (Ps. 37:5).

16, 17. Save predizvikija sine e Jove ko različna periodija taro leskoro životo?

¹⁶ Save predizvikija sine e Jove? O Jov doživingja bare promene ko plo životo. Angleder te počminen leskere nevolje, o Jov sine „najbaro taro sa o manuša ko Istok“ (Jov 1:3). Ov sine but barvalo, but manuša džanena le sine hem poštujnena le sine (Jov 29:7-16). Iako sine le sa adava, o Jov na mislinela sine kaj tano pošukar taro javera, a ni na mislingja kaj na valjani leske o Devel. Akava džanaja soske o Jehova baši leste vakergja „mlo sluga“ hem vakergja kaj tano „pravedno manuš bizi maana, kova so darala e Devlestar hem cidela pe taro lošnipe“ (Jov 1:8).

¹⁷ Ama, taro jekh puti e Joveskoro životo celosno meningja pe. Ov našavgja sa so sine le hem doborom sine razočarimo so čak manglja te merel. Avdive, amen džanaja kaj o Satana sine adava so kergja leske o nevolje. Ov vakergja kaj o Jov služinela e Jehovaske samo taro sebična motivija. (Čitin Jov 1:9, 10.) O Jehova dikhlja but seriozno ko akala lošna lafija e Satanaskere. So kergja te šaj te sikavel kaj o Satana tano lošno hem hovavno? O Jehova dengja prilika e Joveske te sikavel kaj tano leske verno hem kaj služinela leske adaleske so mangela le.

18. a) So mukhlja tuke najbaro vpečatok bašo Jov? b) So sikljovaja bašo Jehova taro način sar postapingja e Jovea?

¹⁸ O Satana bizi milost napadingja e Jove hem kergja te mislinel kaj o napadija avena taro Devel (Jov 1:13-21). Palo adava, trin manuša so vakerena sine kaj tane e Joveskere amala vakergje leske lošna bukja. Ola phengje kaj o Devel kazninela le adaleske so kergja nešto soj lošno (Jov 2:11; 22:1, 5-10). Ama, o Jov ačhilo verno e Jehovaske. Točno tano kaj o Jov vakergja nesave bukja kolenge so na razmislingja (Jov  6:1-3). Ama, o Jehova halilo kaj o Jov postapingja agjaar soske sine dukhavdo hem obeshrabrimo. O Jehova dikhlja kaj o Jov nikogaš na mukhlja le, iako o Satana but puti napadingja le hem vredžingja le. Otkeda završingja akaja phari situacija, o Jehova dengja e Jove duj puti poviše taro adava so sine le angleder hem prodolžingja leskoro životo panda 140 berša (Jak. 5:11). Ko adava vreme, o Jov ponadari da služinela sine e Jehovaske celo vilea. Kotar džanaja adava? Soske o Ezekiel 14:14, o glavno stiho akale statijakoro, sine pišimo palo but berša otkeda mulo o Jov.

19, 20. a) Sar šaj te sikava vera hem poslušnost sar o Jov? b) Sar šaj te sikava sočuvstvo sar o Jehova?

¹⁹ Sar šaj te sikava vera hem poslušnost sar o Jov? Bizi razlika ko save okolnostija arakhljovaja, valjani te trudina amen o Jehova sekogaš te ovel amenge najvažno ko životo. Mangaja te ovel amen celosno doverba ki leste hem te ova leske poslušna celo vilea. Isi amen poviše pričine te kera adava nego so sine e Jove. Razmislin bašo akava: avdive džanaja but bašo Satana hem bašo leskere metode (2. Kor. 2:11). Adaleske so isi amen i Biblija, posebno o lil Jov, džanaja soske o Devel dozvolinela te cida muke. Taro e Danieleskoro proroštvo džanaja kaj e Devleskoro Carstvo tano čačutni vlada kolaja so vladinela o Isus Hristos (Dan. 7:13, 14). Hem džanaja kaj akava Carstvo panda hari ka vladinel upri celo Phuv hem ka anel krajo sa e mukenge.

²⁰ E Joveskoro primer isto agjaar sikavela amen kaj valjani te sikava sočuvstvo amare phralenge keda isi len nevolje. Isto sar o Jov, šaj ka vakeren bukja bizo te razmislinen (Prop. 7:7). Ama, na valjani te ovel amen lošno mislenje baši lenge hem te krivina len kaj kerena nešto pogrešno, nego valjani te trudina amen te haljova len. Agjaar ka ova sar amaro Dad, o Jehova, kova soj pherdo mangipe hem milost (Ps. 103:8).

21. Soske o lafija taro 1. Petrovo 5:10 setinena amen ko adava so doživingje o Noe, o Daniel hem o Jov?

²¹ O Noe, o Daniel hem o Jov živingje ko različno vreme hem ko različna okolnostija. Ama, ola sine istrajna iako sine len predizvikija. Adava so doživingje setinela amen ko lafija e Petareskere: „Otkeda hari ka ciden muke, o Devel kova so ko sekova način sikavela šukaripe so na zaslužinaja le... celosno ka obučinel tumen, ka kerel tumen zorale, ka pomožinel tumenge te ačhoven verna, hem ka kerel te tergjoven cvrsto“ (1. Pet. 5:10).

22. So ka dikha ki javer statija?

²² O lafija taro 1. Petrovo 5:10 važinena e Devleskere slugenge avdive da. O Jehova uverinela amen kaj ka kerel ple slugen te oven zorale. Sarine amen mangaja o Jehova te kerel amen zorale hem mangaja te ačhova leske verna. Adaleske mangaja te sikava vera hem te ova poslušna sar o Noe, o Daniel hem o Jov. Ki javer statija ka dikha kaj ola šaj sine te ačhoven verna e Jehovaske soske pendžarena le sine šukar. Ola šaj sine te haljoven sa adava so rodingja lendar o Jehova (Izr. 28:5). Akava šaj te kera amen da.