Dža ko teksto

Dža ki sodržina

Amen siem e Jehovaskere

Amen siem e Jehovaskere

Bahtalo tano o narodo kaskoro Devel tano o Jehova, o manuša kola so ov biringja len te oven leskiri sopstvenost (PS. 33:12)

GILJA: 63, 51

1. Soske šaj te vakera kaj sa so postojnela tano e Jehovaskoro? (Dikh i slika ko početok tari statija.)

SA SO postojnela tano e Jehovaskoro. Leskere tane „o nebo, i Phuv hem sa so isi ki late“ (5. Moj. 10:14; Otk. 4:11). Adaleske so o Jehova kergja e manušen, sarine amen siem leskere (Ps. 100:3). Ama taro sa o manuša so živingje dži akana, o Devel biringja nesave manuša te pripadinen leske ko jekh posebno način.

2. Sprema i Biblija, koj pripadinela e Jehovaske ko jekh posebno način?

2 Na primer, o 135 Psalm bašo e Jehovaskere verna sluge taro purano Izrael vakerela kaj tane „leskiri najmangli sopstvenost“ (Ps. 135:4). Isto agjaar, o proroko o Osija prorokujngja kaj nesave so nane Evreija ka oven delo taro e Jehovaskoro narodo (Osi. 2:23). Akava proroštvo ispolningja pe keda o Jehova počmingja te birinel manušen so na sine Evreija te vladinen ko nebo zaedno e Hristosea (Dela 10:45; Rim. 9:23-26). Adala soj tane pomazime sveti duhoja tane vikime „sveto narodo“. Ola tane e Jehovaskiri „najmangli sopstvenost“ (1. Pet. 2:9, 10). Ama, sar i tano sa e verna hristijanencar avdive kola so nadinena pe te živinen večno ki Phuv? O Jehova len da vikinela len „mlo narodo“ hem „adala soj birime mandar“ (Isa. 65:22).

3. a) Koj tano paše avdive e Jehovaja ko jekh posebno način? b) Bašo so ka kera lafi ki akaja statija?

3 Avdive, o „tikno stado“, kola so nadinena pe večno te živinen ko nebo hem o „javera bakhre“, kola so nadinena pe te živinen večno ki Phuv, zaedno služinena e Jehovaske sar „jekh stado“ (Luka 12:32; Jovan 10:16). Mangaja te sikava e Jehovaske kaj siem leske but blagodarna bašo adava so siem lea paše ko jekh posebno način. Ki akaja statija ka kera lafi bašo adava sar šaj te sikava cenenje baši akaja bari čest so dengja amen o Devel.

DAJA LAFI KAJ KA SLUŽINA E JEHOVASKE CELO ŽIVOTO

4. Sar šaj te sikava kaj siem blagodarna e Jehovaske bašo adava so mukhlja te ova paše lea, hem sar kergja o Isus nešto slično?

4 Keda daja lafi kaj ka služina e Jehovaske celo životo hem krstinaja amen, adalea sikavaja kaj siem leske blagodarna. Ki adaja prilika sarine šaj te dikhen kaj siem e Jehovaskere hem kaj mangaja te šuna le (Evr. 12:9). O Isus kergja nešto slično keda krstingja pe. Ov vetingja kaj ka kerel e Devleskiri volja iako više sine delo taro jekh narodo kova so sine ko zavet e Jehovaja. Adalea sar te phene vakergja: „But mangava te kerav tli volja Devla“ (Ps. 40:7, 8).

5, 6. a) So vakergja o Jehova keda krstingja pe o Isus? b) Kova primer šaj te pomožinel amenge te haljova sar osetinela pe o Jehova keda daja lafi kaj ka služina leske?

5 Sar osetingja pe o Jehova keda krstingja pe o Isus? I Biblija vakerela: „Keda krstingja pe, o Isus odma uštilo taro pani. Hem dikh, o nebo phravdilo hem o Jovan dikhlja sar e Devleskoro duho hulela sar gulubi hem avela ko Isus. Hem dikh, šundilo glaso taro nebo so vakergja: ’Akava tano mlo manglo Čhavo, kova so kerela man bahtalo‘“ (Mat. 3:16, 17). Iako o Isus pripadinela sine više e Devleske, o Jehova sine bahtalo keda dikhlja kaj leskoro Čhavo tano spremno te koristinel plo životo te šaj te služinel samo leske. O Jehova tano bahtalo keda amen da daja lafi kaj ka služina leske celo životo hem sigurno ka del amen bereketi (Ps. 149:4).

6 Sa so postojnela tano e Jehovaskoro. Tegani, so šaj te da leske? Zamislin tuke jekhe manuše so isi le bavča šuže lulugjencar. Jekh dive, leskiri tikni čhaj čhinela jekh luludi tari bavča hem dela la leske. Iako adaja luludi tani e dadeskiri, ov tano but bahtalo so dobingja akava poklon. Adalea i čhaj sikavela kaj mangela le. E dadeske akaja luludi značinela but poviše nego sa o javera lulugja ki bavča. Slično, o Jehova tano bahtalo keda anaja odluka te da lafi kaj ka služina leske celo životo (2. Moj. 34:14).

7. Sar pomožinela amenge o Malahija te haljova so osetinela o Jehova adalenge so spremno služinena leske?

7 Čitin Malahija 3:16. Soske tano važno te de lafi kaj ka služine e Jehovaske hem te krstine tut? Točno tano adava kaj panda taro momenti keda bijandiljan, tu više pripadinea tle Stvoriteleske, e Jehovaske. Ama zamislin samo kobor tano bahtalo o Jehova keda spremno prifatinea le sar tlo Vladeteli hem dea lafi kaj ka služine leske (Izr. 23:15). O Jehova pendžarela okolen so spremno služinena leske hem pišinela lengere anava ko plo „lil e setibaskoro“.

8, 9. So adžikerela o Jehova okolendar kaskere so anava tane pišime ko leskoro „lil e setibaskoro“?

8 Ako mangaja amare anava te ačhoven pišime ko leskoro „lil e setibaskoro“, valjani te kera nešto. O Malahija vakergja kaj valjani te dara taro Jehova hem te razmislina bašo leskoro anav. Ako obožavinaja nekas javere, amaro anav ka ovel brišimo taro simbolično lil e životoskoro (2. Moj. 32:33; Otk. 3:5).

Sa džikote siem dživde, amare postapkencar valjani te sikava kaj siem poslušna e Jehovaske

9 Znači, nane dovolno samo te da lafi kaj ka kera e Jehovaskiri volja hem te krstina amen. Adava keraja le samo jekh puti, ama e Jehovaske služinaja sekogaš, celo životo. Sekova dive, sa džikote siem dživde, amare postapkencar valjani te sikava kaj siem poslušna e Jehovaske (1. Pet. 4:1, 2).

OTFRLINAJA O ŽELBE E SVETOSKERE

10. Koja jasno razlika mora te ovel maškar okola so služinena e Jehovaske hem okola so na služinena leske?

10 Ki angluni statija dikhlem kaj o Kain, o Solomon hem o Izraelcija vakerena sine kaj služinena e Jehovaske, ama na sine leske verna. Akala primerija sikavena amenge kaj nane dovolno samo te vakera kaj služinaja e Jehovaske. Valjani te mrzina o lošnipe, a te manga o šukaripe (Rim. 12:9). O Jehova vakergja kaj ka ovel jasno razlika „maškar o pravedno hem o lošno manuš, maškar adava so služinela e Devleske hem adava so na služinela leske“ (Mal. 3:18).

11. Soske valjani te trudina amen o javera jasno te dikhen kaj služinaja samo e Jehovaske?

11 Panda jekh način sar sikavaja kaj siem blagodarna e Jehovaske so biringja amen te ova leskoro narodo tano agjaar so trudinaja amen e javerenge te ovel lokho te dikhen kaj siem tari leskiri strana (Mat. 5:16; 1. Tim. 4:15). Puč tut: „Dali o javera šaj te dikhen kaj sium verno e Jehovaske ko sa? Dali dičinava man keda vakerava e javerenge kaj sium e Jehovaskoro svedoko?“ Zamislin tuke kobor tažno ka ovel o Jehova ako ladžaja te vakere kaj pripadinea leske. (Ps. 119:46; čitin Marko 8:38.)

Dali taro tlo način sar živinea šaj jasno te dikhel pe kaj sian e Jehovaskoro svedoko? (Dikh o pasusija 12, 13)

12, 13. Kole bukjencar nesave kerena te ovel pharo e javerenge te pendžaren len kaj tane e Jehovaskere svedokija?

12 Žalno tano adava so čak nesave Svedokija dozvolinena upri lende te vlijajnel „o duho e svetoskoro“. Adaleske, na razlikujnena pe but taro okola so na služinena e Jehovaske (1. Kor. 2:12). Akava sveto pottikninela e manušen te zadovolinen ple sebična želbe (Ef. 2:3). Na primer, iako dobingjem but sovetija, nesave uravena pe nepristojno. Phiravena tesna šeja hem uravena pe razgoleno, čak ko sostanokija da. Javeren isi len frizure kola so privlečinena previše vnimanie hem na ličinena jekhe hristijaneske (1. Tim. 2:9, 10). Adaleske, e javerenge šaj te ovel pharo te pendžaren dali ola tane e Jehovaskere svedokija ili na (Jak. 4:4).

13 Isi javera da načinija kolencar so nesave Svedokija sikavena kaj na razlikujnena pe but taro sveto. Na primer, keda tane ko zabave, nesave khelena ili ponašinena pe ko način kova so na ličinela jekhe hristijaneske. Javera postirinena pestar slike hem čhivena komentarija ko socijalna mreže kola so sikavena kaj razmislinena telesno. Ola šaj panda na kergje nesavo seriozno grevo, ama lošno šaj te vlijajnen upro phralja hem phenja kola so trudinena pe te oven pojaver taro sveto. (Čitin 1. Petrovo 2:11, 12.)

Ma mukh upri tute te vlijajnen o javera kola so na tergjona cvrsto tari e Jehovaskiri strana

14. So valjani te kera te šaj te arakha amaro skapoceno amalipe e Jehovaja?

14 Sa so isi ko sveto pottikninela amen te ovel amenge najvažno „i želba e teloskiri hem i želba e jakhengiri hem te falina amen e bukjencar so isi amen“ (1. Jov. 2:16). Amen pripadinaja e Jehovaske hem adaleske siem pojaver. I Biblija pottikninela amen „te otkažina amen taro sa adava so nane sprema e Devleskiri volja hem taro želbe e svetoskere hem te živina mudro, pravedno hem te ova verna e Devleske maškar akava avdisutno sveto“ (Tit 2:12). Celo amaro životo — o način sar keraja lafi, sar haja, sar pijaja, sar uravaja amen hem sar keraja buti — valjani te sikavel e javerenge kaj siem e Jehovaskere. (Čitin 1. Korinkjanite 10:31, 32.)

MAŠKAR AMENDE ISI BARO MANGIPE

15. Soske valjani te ova ljubezna amare phralencar hem phenjencar hem te manga len?

15 Keda pazinaja sar ponašinaja amen amare phralencar hem phenjencar, sikavaja kaj ceninaja amaro amalipe e Jehovaja. Ola tane e Jehovaskere, isto sar so siem amen da. Ako na bistraja akava, ka trudina amen sekogaš te ova ljubezna lencar hem te sikava lenge mangipe (1. Sol. 5:15). Kobor tano važno akava? O Isus vakergja ple učenikonge: „Taro adava sarine ka džanen kaj sien mle učenikija, ako isi tumen mangipe maškar tumende“ (Jovan 13:35).

16. Kova primer taro e Mojsejeskoro Zakoni sikavela sar dikhela o Jehova ko plo narodo?

16 Jekh primer taro e Mojsejeskoro zakoni šaj te pomožinel amenge te haljova sar valjani te ponašina amen e javerencar ko sobranie. Ko e Jehovaskoro hrami sine predmetija kola so sine sveta hem koristinena pe sine samo baši služba e Jehovaske. Ko Zakoni sine jasno objasnimo sar valjani o levitija te koristinen akala predmetija. Okola so nane te šunen sine akala upatstvija valjani sine te oven mudarde (4. Moj. 1:50, 51). Ako e Jehovaske sine važno sar ka koristinen o manuša akala predmetija, kobor považno leske sar o javera ponašinena pe okolencar so dengje lafi kaj ka služinen leske hem tane leske verna! Ov sikavgja kobor siem leske skapocena keda vakergja: „Koj pipinela tumen, pipinela i zenica mle jakhjakiri“ (Zah. 2:8).

O Jehova dikhela keda siem gostoprimliva, darežliva, spremna te prostina hem ljubezna

17. So pazinela hem šunela o Jehova?

17 O Malahija vakergja kaj o Jehova pazinela hem šunela sar o manuša ponašinena pe maškar peste (Mal. 3:16). O Jehova „pendžarela okolen soj leskere“ (2. Tim. 2:19). Ov but šukar džanela so keraja hem so vakeraja (Evr. 4:13). Keda ponašinaja amen lošno amare phralencar hem phenjencar, o Jehova dikhela adava. Ama, šaj te ova sigurna kaj o Jehova isto agjaar dikhela keda siem gostoprimliva, darežliva, spremna te prostina hem ljubezna (Evr. 13:16; 1. Pet. 4:8, 9).

„O JEHOVA NANE TE MUKHEL PLE NARODO“

18. Sar šaj te blagodarina e Jehovaske bašo adava so biringja amen te ova delo taro leskoro narodo?

18 Mangaja te sikava e Jehovaske kobor siem blagodarna so siem delo taro leskoro narodo. Džanaja kaj keda dengjem lafi kaj ka služina leske celo životo, angjem i najšukar odluka ko amaro životo. Iako živinaja „maškar ki lošno generacija koja so na kerela adava soj ispravno“, šaj ponadari da te ova „čista“ hem te svetina sar svetlo ko akava sveto (Fil. 2:15). Adaleske, te ova odlučna te naša taro sa so mrzinela o Jehova (Jak. 4:7). Isto agjaar, mangaja hem poštujnaja amare phralen hem phenjen adaleske so ola da tane e Jehovaskere (Rim. 12:10).

19. Sar nagradinela o Jehova okolen soj tane leskere?

19 I Biblija vetinela: „O Jehova nane te mukhel ple narodo“ (Ps. 94:14). Akaja tani garancija taro Devel. Bizi razlika so ka slučinel pe, o Jehova ka ovel amencar. Čak te mera da, ov nane te bistrel amen (Rim. 8:38, 39). „Ako živinaja, živinaja e Jehovaske, ako meraja, meraja e Jehovaske. Sprema adava, bilo te živina bilo te mera, e Jehovaske pripadinaja“ (Rim. 14:8). Edvaj adžikeraja te avel o vreme keda o Jehova ka voskresninel ple verna slugen! (Mat. 22:32). Ama, panda avdive isi amen but bereketija taro amaro Dad. Sar so vakerela i Biblija: „Bahtalo tano o narodo kaskoro Devel tano o Jehova, o manuša kola so ov biringja len te oven leskiri sopstvenost“ (Ps. 33:12).