1, 2. a) Soske tano mudro te ova tari e Jehovaskiri strana? b) So ka dikha ki akaja statija?

MUDRO tano te ačhova paše e Jehovaja. Nikoj nane doborom mokjno, mudro hem pherdo mangipaja sar amaro Devel! Amen sekogaš mangaja te ova leske verna hem te ova tari leskiri strana (Ps. 96:4-6). Ama nesave so služinena sine e Devleske na uspejngje te ačhoven leske verna.

² Ki akaja statija ka dikha o primerija nesave manušengere kola so vakerena sine kaj tane tari e Jehovaskiri strana, ama ko isto vreme kerena sine bukja so o Jehova mrzinela len. O pouke so sikljovaja taro lengere primerija šaj te pomožinen amenge te ačhova verna e Jehovaske.

3. Soske o Jehova probingja te pomožinel e Kaineske hem so vakergja leske?

³ Razmislin bašo primer e Kaineskoro. Ov na obožavinela sine hovavne devlen, ama o Jehova na prifatingja leskiri žrtva. Soske? Adaleske so o Jehova dikhlja  kaj o lošnipe počmingja te mukhel korenja ko vilo e Kaineskoro (1. Jov. 3:12). O Jehova predupredingja e Kaine: „Ako počminea te kere adava soj šukar, nane li te prifatinav tut? Ama ako na kerea adava soj šukar, o grevo garavela pe ko udar hem mangela te astarel tut. A tu, ka navasine le li?“ (1. Moj. 4:6, 7). Javere lafencar, o Jehova vakergja e Kaineske: „Ako kainea tut hem ačhovea tari mli strana, tegani me da ka ovav tari tli strana“.

4. So kergja o Kain keda o Jehova dengja le prilika te ovel tari leskiri strana?

⁴ Te meninel sine o Kain plo način sar razmislinela, o Jehova palem ka prifatinel le sine. Ama, o Kain na šungja e Devle. Leskoro pogrešno razmislibe hem i sebično želba kergje pogrešno te postapinel (Jak. 1:14, 15). Keda o Kain sine poterno, ov nikogaš šaj na mislingja kaj ka protivinel pe e Jehovaske. Ama, ov na šungja keda o Jehova predupredingja le, buningja pe protiv o Devel hem mudargja pe phrale!

5. So šaj te kerel te našava e Jehovaskiri milost?

⁵ Slično sar o Kain, avdive da šaj te slučinel pe nesavo hristijani te vakerel kaj služinela e Jehovaske, ama te kerel bukja so mrzinela len o Jehova (Juda 11). Ov šaj redovno džala ki služba hem ko sostanokija. Ama, ko isto vreme ov šaj te mukhel o nemoralna želbe, i alčnost hem i omraza te vodinen leskere misle (1. Jov. 2:15-17; 3:15). A adava šaj te anel dži ko grevo. O javera šaj na džanena bašo so razmislinaja ili so keraja, ama o Jehova džanela. Ov džanela dali služinaja leske celo vilea. (Čitin Eremija 17:9, 10.)

6. Sar pomožinela amenge o Jehova te pobedina o pogrešna želbe?

⁶ Čak keda keraja greške, o Jehova na otkažinela pe sigate amendar. Ako počminaja te dža ko opasno drumo, o Jehova vakerela amenge: „Iranen tumen ki mande, hem me ka iranav man ki tumende“ (Mal. 3:7). O Jehova džanela kaj isi amen slabostija kolencar so mora te borina amen. Ama, ov mangela te ačhova zorale hem te protivina amen e lošnipaske (Isa. 55:7). Ako keraja adava, ov vetinela kaj ka pomožinel amenge hem ka del amen i sila koja so valjani amenge te pobedina amare pogrešna želbe (1. Moj. 4:7).

7. Sar rumingja o Solomon plo amalipe e Jehovaja?

⁷ Keda sine terno, o Solomon sine paše e Jehovaja. O Jehova dengja le bari mudrost hem jekh posebno zadača — te gradinel jekh šužo hrami ko Erusalim. Ama, o Solomon rumingja plo amalipe e Jehovaja (1. Car. 3:12; 11:1, 2). Ko e Devleskoro zakoni pišinela sine kaj e care na valjani te oven le „but romnja te šaj te na cidel leskoro vilo ko pogrešno drumo“ (5. Moj. 17:17). O Solomon na šungja akava zakoni. Ov lelja peske 700 romnja hem 300 naložnice (1. Car. 11:3). But taro akala romnja na sine Izraelke hem obožavinena sine hovavne devlen. Adava isto agjaar sikavela kaj o Solomon na šungja o zakoni kova so zabraninela sine e Izraelconge te len peske romnja taro javera narodija (5. Moj. 7:3, 4).

8. Sar o Solomon vredžingja e Devle?

⁸ Hari po hari, o Solomon čhinavgja te mangel e Jehovaskere zakonija. Adaleske,  ov počmingja te kerel bare grevija. Gradingja žrtvenikija e hovavne devlenge, i Astarta hem o Hemos, hem dela sine lenge žrtve zaedno ple romnjencar. O Solomon čak kergja akala žrtvenikija ki planina karši o Erusalim, i diz ki koja so kergja o hrami e Jehovaske (1. Car. 11:5-8; 2. Car. 23:13). Šaj o Solomon hovavela sine korkori pes kaj o Jehova ka phandel ple jakhja anglo lošna bukja so kerela len sa džikote dela žrtve ko hrami.

9. Save sine o posledice adaleske so o Solomon na šungja e Devle?

⁹ Ama, o Jehova nikogaš na phandela ple jakhja anglo grevo. I Biblija vakerela: „O Jehova holjangja e Solomoneske adaleske so cidingja plo vilo taro Jehova“. O Devel probingja te pomožinel e Solomoneske. Ov „sikavgja pe leske duj puti hem dengja leske zapoved te na džal palo javera devela, ama ov na šungja adava so zapovedingja leske o Jehova“. Adaleske, našavgja e Jehovaskiri milost hem ov čhinavgja te pomožinel leske. O Jehova na mukhlja e Solomoneskoro potomstvo te vladinel upro celo Izrael hem adale potomstvo sine le bare problemija but berša (1. Car. 11:9-13).

10. So šaj te ruminel amaro amalipe e Jehovaja?

¹⁰ Taro primer e Solomoneskoro sikljovaja kaj, ako siem paše okolencar so na haljovena hem na poštujnena e Devleskere načelija, ola šaj te vlijajnen ko amaro razmisluvanje hem te ruminen amaro amalipe e Jehovaja.  Nesave lendar šaj tane delo taro sobranie, ama nane paše e Jehovaja. Ili, šaj tane amenge familija, komšie, kolege ili součenikija kola so na služinena e Devleske. Ako amare paše amala na živinena sprema e Jehovaskere načelija, hari pohari šaj te ciden amen taro Jehova.

11. So šaj te pomožinel amenge te birina šukar društvo?

¹¹ Čitin 1. Korinkjanite 15:33. Poviše manuša isi len nesave šukar osobine. Isi manuša kola so na služinena e Jehovaske, ama na kerena sekogaš lošna bukja. Šaj pendžarea asavke manušen. Dali akava značinela kaj tane šukar društvo? Razmislin: Sar vlijajnena ko tlo odnos e Jehovaja? Dali pomožinena tuke te ove popaše e Devlea? Soj tano važno ko životo akale manušenge? Bašo so kerena lafi? Dali kerena lafi samo baši moda, pare, elektronska uredija, zabava hem javera slična bukja? Dali but puti kritikujnena e javeren? Dali mangena te vakeren bezobrazna šale? O Isus vakergja: „O muj vakerela adava solea tano pherdo o vilo“ (Mat. 12:34). Ako dikhea kaj o manuša kolencar so nakhea vreme lošno vlijajnena ko tlo amalipe e Jehovaja, odlučno ker nešto! Ma nakh lencar but vreme hem ako tano potrebno čhinav te družine tut asavke amalencar (Izr. 13:20).

12. a) So vakergja o Jehova e Izraelconge kratko otkeda iklile taro Egipet? b) So vakergje o Izraelcija keda o Jehova rodingja lendar te oven leske verna?

¹² Šaj isto agjaar te sikljova taro adava so slučingja pe otkeda o Jehova oslobodingja e Izraelcon taro Egipet. Džikote o narodo sine khedimo angli planina Sinaj, o Jehova sikavgja pe lenge ko jekh vpečatlivo način. Ola dikhle jekh temno oblako, gromija, čuro hem šundilo jekh silno zvuko sar tari šing (2. Moj. 19:16-19). Palo adava o Jehova vakergja kaj ov tano Devel so rodela samo leske te služinen. Ov vetingja kaj ka ovel verno okolencar so sikavena kaj mangena le hem so šunena leskere zapovedija. (Čitin 2. Mojseeva 20:1-6.) Javere lafencar o Jehova vakergja lenge: „Ako ovena tari mli strana, me ka ovav tari tumari strana“. Te ove sine maškar o Izraelcija adathe, sar ka reagirine sine keda ka šune e Jehovaskere lafija? Šaj ka vakere sine adava so vakergje o Izraelcija: „Ka ikera sa o zapovedija so dengja amen o Jehova“ (2. Moj. 24:3). Ama kratko palo adava, slučingja pe nešto so čhivgja ko ispit i vernost e Izraelcongiri. So slučingja pe?

13. So čhivgja ko ispit e Izraelcongiri vernost?

¹³ O Izraelcija darandile keda dikhle e Devleskiri bari mokj. Ola rodingje o Mojsej te uklel ki planina Sinaj hem te kerel lafi e Jehovaja ko lengoro anav (2. Moj. 20:18-21). Ama, o vreme nakhela sine, a o Mojsej na hulilo tari planina. Izgledinela sine kaj o Izraelcija ačhile korkori ki pustina bizo vodači. So ka keren sine? Dikhjola pe kaj e Izraelcongiri vera previše zavisinela sine taro lengoro vodači, o Mojsej. Astargja len panika hem vakergje e Aroneske: „Ker amenge devel kova so ka džal angli amende, soske na džanaja so ulo adale Mojsejea, o manuš so ikalgja amen tari egipetsko phuv!“ (2. Moj. 32:1, 2).

14. Sar o Izraelcija hovavgje korkori pes hem sar reagiringja o Jehova?

 ¹⁴ O Izraelcija džanena sine kaj tano pogrešno te obožavinen idolija (2. Moj. 20:3-5). Ama sigate bistergje adava, kergje peske zlatno telco hem počmingje te obožavinen le. Iako na šungje e Jehovaskiri zapoved, ola hovavgje korkori pes kaj panda tane tari e Jehovaskiri strana. O Aron čak vakergja kaj adava so obožavingje e telco tano „svečenost ki čest e Jehovaske“. So kergja o Jehova? Ov vakergja e Mojsejeske kaj o manuša rumindile hem mukhle o drumo ko kova so vakergja lenge te džan. O Jehova doborom but holjangja so čak manglja te uništinel celo nacija (2. Moj. 32:5-10).

15, 16. Sar sikavgje o Mojsej hem o Aron kaj tane tari e Jehovaskiri strana? (Dikh i slika ko početok tari statija.)

¹⁵ Ama, o Jehova tano milostivo Devel. Ov odlučingja te na uništinel e Izraelcon. Namesto adava, ov dengja lenge prilika te sikaven kaj mangena te oven tari leskiri strana (2. Moj. 32:14). Keda o Mojsej dikhlja sar o Izraelcija vikinena, giljavena hem khelena anglo telco, ov phaglja o telco hem kergja le pravo. Tegani vikingja: „Koj tano tari e Jehovaskiri strana? Neka avel ki mande!“, hem sa o levitija khedingje pe okolu o Mojsej (2. Moj. 32:17-20, 26).

¹⁶ Iako o Aron sine adava so kergja o zlatno telco, ov kaingja pe, hem zaedno e javere levitencar biringja te ovel tari e Jehovaskiri strana. Akala verna manuša sikavgje kaj nane tari strana e manušengiri so grešingje. Akava sine mudro izbor, soske o isto dive nekobor milje džene so obožavingje e zlatno telco sine uništime. Ama, okola so biringje te oven tari e Jehovaskiri strana ačhile dživde hem o Jehova vetingja kaj ka del len bereketija (2. Moj. 32:27-29).

17. So sikljovaja taro adava so pišingja o Pavle bašo obožavibe idolija?

¹⁷ So sikljovaja amen taro akava? O apostol Pavle vakergja kaj sa adava slučingja pe te šaj te ovel amenge sar primer nikogaš te na obožavina idolija. Ov isto agjaar vakergja kaj asavke izveštaija tane pišime „sar predupreduvanje amenge so živinaja ko krajo akale svetoskoro“. Palo adava vakergja: „Adaleske, koj mislinela kaj tergjola, te pazinel te na perel!“ (1. Kor. 10:6, 7, 11, 12). Taro adava so vakergja o Pavle dikhaja kaj čak adala so služinena e Jehovaske šaj te počminen te keren adava soj lošno. Šaj čak te hovaven korkori pes kaj panda tane paše e Jehovaja. Ama, samo adaleske so nekoj mangela te ovel paše e Jehovaja ili vakerela kaj leske verno na značinela kaj isi le e Jehovaskiri milost (1. Kor. 10:1-5).

18. So šaj te cidel amen taro Jehova hem save šaj te oven o posledice?

¹⁸ Adaleske so o Mojsej na hulilo tari planina Sinaj keda o Izraelcija mislingje kaj ka hulel, počmingje te sekirinen pe. Amen da šaj te počmina  te sekirina amen ako o krajo na avela ko vreme keda amen mislingjem kaj ka avel. Šaj te počmina te mislina amenge kaj i but šuži idnina koja so vetingja amenge o Jehova tani but dur ili previše šukar te šaj te ovel čače. Keda razmislinaja agjaar, amare želbe hem celija šaj te oven amenge považna tari e Jehovaskiri volja. Ako na pazinaja, šaj te cida amen taro Jehova hem te počmina te kera bukja kola so nikogaš na mislingjem kaj ka kera len.

19. So na valjani nikogaš te bistra hem soske?

¹⁹ O Jehova rodela amendar te ova leske poslušna hem samo le te obožavina le (2. Moj. 20:5). Soske rodela akava amendar? Adaleske so mangela amen. Ako na keraja adava so mangela o Jehova, ka kera adava so mangela o Satana, a adava ka ovel amenge ki šteta. O Pavle vakergja: „Našti te pien i čaša e Jehovaskiri hem i čaša e demonengiri. Našti te han tari e ’Jehovaskiri sofra‘ hem tari e demonengiri sofra“ (1. Kor. 10:21).

20. Sar šaj te pomožinel amenge o Jehova čak ako keraja greške?

²⁰ O Kain, o Solomon hem o Izraelcija sine len prilika te kainen pe hem te meninen pe (Dela 3:19). Taro akava dikhaja kaj o Jehova na otkažinela pe sigate taro manuša keda ka grešinen. Na primer, ov sine milostivo hem prostingja e Aroneske. Avdive, o Jehova mangipaja predupredinela amen te šaj te zaštitinel amen taro pogrešna postapke. Adava kerela le preku i Biblija, o publikacie hem preku javera hristijanja. Ako šunaja keda o Jehova predupredinela amen, šaj te ova sigurna kaj o Jehova ka sikavel amenge milost.

21. So valjani te kera keda amari vernost bašo Jehova tani čhivdi ko ispit?

²¹ E Jehovaskoro šukaripe so na zaslužinaja le isi le cel (2. Kor. 6:1). Adava šukaripe dela amen prilika „te otkažina amen taro sa adava so nane sprema e Devleskiri volja hem taro želbe e svetoskere“. (Čitin Tit 2:11-14.) Ko akava sveto sekogaš ka oven situacie kola so ka čhiven ko ispit amari vernost bašo Jehova. Adaleske, ov odlučno celosno te ačhove tari e Jehovaskiri strana hem ma bistre kaj „taro Jehova, tlo Devel, valjani te dara, valjani leske te služine, ki leste te ikere tut“ (5. Moj. 10:20).