1. Savi prirodno želba isi sarinen?

SAR ka osetine tut ako nekoj so pendžarea le hem poštujnea le bistrela tlo anav ili, panda pološno, ni na pendžarela tut? Akava šaj but te razočarinel tut. Soske? Adaleske so sekole jekhe amendar isi le prirodno želba te ovel prifatimo hem cenimo taro javera. Isto agjaar, mangaja te džanen save manuša siem hem te ceninen adava so keraja (4. Moj. 11:16; Jov 31:6).

2, 3. So šaj te slučinel pe amare prirodno želbaja te ova prifatime hem cenime taro javera? (Dikh i slika ko početok tari statija.)

² Ama, ako na pazinaja, akaja prirodno želba šaj te razvijnel pe ko pogrešno način hem te ovel amen pogrešno želba te manga te ova slavna hem važna. E Satanaskoro sveto mangela te kerel te ovel amen asavki želba. Ako mukhaja asavki želba te ovel ki amende, nane te da amare Dadeske soj ko nebo, e Jehovaske, i slava hem i čest koja so samo ov zaslužinela la (Otk. 4:11).

 ³ Ko vreme e Isuseskoro, nesave verska vodačija mangena sine te oven pendžarde hem o javera te sikaven lenge but bari čest. O Isus predupredingja ple učenikon: „Arakhen tumen taro knižnikija kola so mangena te phiren ko dugačka šeja hem kola so mangena te pozdravinen len ko ploštadija hem te bešen ko najšukar thana ko sinagoge hem ko najugledna thana ko večere“. Palo adava vakergja: „Ola ka oven kaznime poviše nego o javera“ (Luka 20:46, 47). Ama, ov falingja jekhe čorole udovica koja so mukhlja duj tikne pare keda verojatno nikoj javer na dikhlja adava (Luka 21:1-4). Akalea o Isus sikavgja kova tano o ispravno stavi bašo adava kastar valjani te ovel amenge najvažno te dobina čest. Akaja statija ka pomožinel amenge te ovel amen o ispravno stavi, sar so mangela o Jehova.

4. Koja tani i najvažno čest hem soske?

⁴ But manuša trudinena pe te dobinen čest adalea so ka završinen bari škola, ka ovel len uspešno kariera ili adalea so ka oven slavna ko sveto e zabavakoro. Ama, dali asavki čest tani najvažno? O Pavle objasningja koja čest tani najvažno keda vakergja: „Akana keda pendžargjen e Devle ustvari, akana keda o Devel pendžargja tumen, sar šaj palem te iranen tumen ko osnovna bukja so nane len nisavi korist hem mangena palem te oven lenge robija?“ (Gal. 4:9). Amenge tani but bari čest te pendžarel amen o Devel, o Najbaro Vladeteli ko univerzum! O Jehova džanela koj siem amen, ov mangela amen hem mangela te ova paše lea. Ov stvoringja amen te ova leskere amala (Prop. 12:13, 14).

5. So mora te kera te šaj te pendžarel amen o Jehova?

⁵ Džanaja kaj o Mojsej sine e Jehovaskoro amal. Keda molingja e Jehova: „Vaker mange, molinava tut, bašo tle drumija“, o Jehova odgovoringja leske: „Akava da ka kerav so rodingjan, soske arakhljan milost ko me jakhja hem pendžarava tut šukar“ (2. Moj. 33:12-17). O Jehova šaj amen da lično te pendžarel amen. Ama, so mora te kera te šaj te ova leskere amala? Mora te manga le hem te da lafi kaj celo životo ka služina leske. (Čitin 1. Korinkjanite 8:3.)

6, 7. So šaj te anel dži ko adava te našava amaro amalipe e Jehovaja?

⁶ Ama, valjani te arakha amaro skapoceno amalipe amare Dadea soj ko nebo. Isto sar o hristijanja taro prvo veko ki Galatija, amen da valjani te čhinava te ova robija e osnovna bukjenge taro akava sveto so nane len nisavi korist, kote soj vklučime o uspeh hem i slava so dela akava sveto (Gal. 4:9). O phralja tari Galatija pendžarena sine više e Devle, a isto agjaar o Devel da više pendžarela len sine. Ama, o Pavle vakergja kaj adala ista phralja palem irangje pe ko bukja so nane len nisavi korist. Javere lafencar, ov pučlja len: „Soske irangjen tumen ko ista glupava bukja so nane len nisavi korist hem počmingjen te oven lenge robija?“

⁷ Dali šaj akava te slučinel pe amencar da? Oja. Slično sar o Pavle, keda ulem e Jehovaskere svedokija, šaj otkažingjem amen tari slava ili uspeh ko sveto e Satanaskoro. (Čitin Filipjanite 3:7, 8.) Šaj sine amen  prilika te dža ki pobari škola, te ovel amen šukar buti ili te zarabotina but pare. Ili šaj sine amen prilika te ova barvale ili slavna adaleske so isi amen talenti baši muzika ili sport. Ama, amen otkažingjem amen taro sa adava (Evr. 11:24-27). Nane te ovel mudro ako žalinaja bašo adala odluke so angjem len hem te mislina amenge kaj ka ovel amen sine pošukar životo ako na mukhaja sine adala prilike. Asavko razmisluvanje šaj te terinel amen te irana amen ko bukja taro akava sveto, bukja kola so angleder više odlučingjem kaj nane len nisavi vrednost.

8. Koja tani jekh buti so ka pomožinel amenge te ova panda poodlučna te dobina čest taro Jehova?

⁸ So ka pomožinel amenge te ova panda poodlučna te dobina čest taro Jehova, a na taro akava sveto? Na valjani te bistra duj važna čačipa. Prvo, o Jehova sekogaš ceninela hem nagradinela okolen so služinena leske verno. (Čitin Evreite 6:10; 11:6.) O Jehova ceninela sekole ple sluga hem leske tano nepravedno te bistrel okolen soj verna. O Jehova sekogaš pendžarela „okolen soj leskere“ (2. Tim. 2:19). Ov „džanela o drumo e pravednikongoro“ hem džanela sar te spasinel len (Ps. 1:6; 2. Pet. 2:9).

9. Vaker primerija sar o Jehova sikavgja kaj ceninela ple narodo.

⁹ Ko nesave slučaija, o Jehova ko posebna načinija sikavgja kaj ceninela ple narodo (2. Let. 20:20, 29). Na primer, razmislin bašo način sar o Jehova spasingja ple narodo ko Crveno More keda i mokjno vojska e faraoneskiri geli pali lende te astarel len (2. Moj. 14:21-30; Ps. 106:9-11). Akava nastan doborom vlijajngja upro manuša taro adava delo taro sveto, so 40 berš palo adava panda kerena sine lafi baši leste (Is. Nav. 2:9-11). Panda hari, o Gog taro Magog ka napadinel amen. Adaleske tano šukar ako razmislinaja sar o Jehova sikavgja mangipe ple narodoske hem sar koristingja pli sila te spasinel len (Ezek. 38:8-12). Ko adava vreme, ka ova but bahtale so sine amenge najvažno te ova odobrime taro Devel, a na taro akava sveto.

10. Kova tano o dujto čačipe so na valjani te bistra le?

¹⁰ O dujto čačipe so na valjani te bistra tano kaj o Jehova šaj te sikavel amenge kaj ceninela amen ko način so na adžikeraja le. Ako o manuša kerena šukar bukja samo te šaj o javera te falinen len, nane te dobinen nagrada taro Jehova. Soske? Adaleske so ola više dobingje pli nagrada keda o javera falingje len. (Čitin Matej 6:1-5.) Tari javer strana, o Isus vakergja kaj o Jehova dikhela okolen so nane lenge sikavdi čest bašo šukaripe so kergje e javerenge. Ov dikhela so kerena ola hem nagradinela len, ili dela len bereketija. A ponekogaš, o Jehova nagradinela ple slugen  ko način so na adžikerena le. Te dikha nesave primerija.

11. Sar sikavgja o Jehova čest e Marijake?

¹¹ O Jehova biringja jekhe ponizno terne čhaja, e Marija, te ovel daj leskere Čhaveske, e Isuseske. I Marija živinela sine ki jekh tikni diz Nazaret, dur taro Erusalim hem taro šužo hrami. (Čitin Luka 1:26-33.) Soske o Jehova biringja e Marija? O angeli o Gavriel vakergja lake: „Arakhljan milost anglo Devel“. I Marija sine but paše e Jehovaja. Adava dikhela pe taro lafija so vakergja len e Elisavetake, koja so sine lake familija (Luka 1:46-55). O Jehova dikhela sine e Marija, hem adaleske so sine leske verno, ov dengja la bereketi so na adžikergja le.

12, 13. Sar sine sikavdi čest e Isuseske keda bijandilo hem saranda dive palo adava keda i Marija ingargja le ko hrami?

¹² Keda i Marija bijangja e Isuse, o Jehova na vakergja nijekhe vladeteleske bašo adava, a ni nesave ugledno manušeske. Namesto adava, o Jehova bičhalgja angelija ko ponizna ovčarija, kola so arakhena sine ple bakhren avri taro Vitleem (Luka 2:8-14). Palo adava, akala ovčarija posetingje akale bebe (Luka 2:15-17). I Marija hem o Josif sigurno sine iznenadime so o Jehova sikavgja e Isuseske asavki čest. Razmislin kobor but razlikujnela pe e Jehovaskoro način sar kerela o bukja taro e Satanaskoro način. Keda o Satana bičhalgja astrolozen te posetinen e Isuse hem leskere roditelen, sarine ko Erusalim šungje kaj o Isus bijandilo hem adava kergja but problemija (Mat. 2:3). Adaleske, palo adava sine mudarde but tikne čhave (Mat. 2:16).

¹³ Otkeda jekh džuvli ka bijanel sine murš čhavo, sprema e Jehovaskoro zakoni oj valjani sine palo saranda dive te del žrtva e Jehovaske. Adaleske i Marija, o Josif hem o Isus gele ko hrami ko Erusalim, kova so sine dur otprilika enja kilometre (Luka 2:22-24). Ko drumo, i Marija šaj pučela pe sine dali o svešteniko  ka kerel nešto posebno te šaj te sikavel čest e Isuseske. E Isuseske sine sikavdi čest, ama na agjaar sar so mislingja peske i Marija. O Jehova biringja e Simeone, pravedno manuš so darala sine taro Devel, hem e proročica e Ana, udovica kola so sine la 84 berš, te vakeren kaj o Isus ka ovel o vetimo Mesija, ili o Hristos (Luka 2:25-38).

14. Sar nagradingja o Jehova e Marija?

¹⁴ Dali o Jehova ponadari da sikavgja čest e Marijake adaleske so verno grižinela pe sine e Isuseske džikote ov bajrovela sine? Oja. O Devel mukhlja te oven pišime ki Biblija nesave bukja so kergja hem so vakergja i Marija. Verojatno oj našti sine te patujnel e Isusea džikote ov propovedinela sine trin tekvaš berš. Šaj adaleske so sine udovica, oj ačhili ko Nazaret. Adaleske, na doživingja but taro šuže iskustvija so o javera doživingje len. Ama, oj sine uzo Isus keda ov mulo (Jovan 19:26). Palo adava, ki Pedesetnica 33 berš a.e., i Marija sine ko Erusalim zaedno e Isuseskere učenikoncar angleder te dobinen o sveti duh (Dela 1:13, 14). Ki adaja prilika, verojatno oj da sine pomazimi sveti duhoja zaedno e javere učenikoncar. Ako sine agjaar, adava značinela kaj oj da dobingja prilika te ovel zaedno e Isusea večno ko nebo. Akaja tani sigurno but šuži nagrada baši lakiri verno služba!

15. Sar sikavgja o Jehova čest e Isuseske keda sine ki Phuv?

¹⁵ O Isus na manglja te dobinel čest taro verska ili politička vodačija. Ama, sigurno sine but ohrabrimo keda o Jehova trin puti direktno kergja lafi taro nebo hem adalea sikavgja leske kaj mangela le. Odma otkeda o Isus krstingja pe ki reka Jordan, o Jehova vakergja: „Akava tano mlo manglo Čhavo, kova so kerela man bahtalo“ (Mat. 3:17). Izgleda, osven o Isus, samo o Jovan Krstitel šungja akala lafija. Palo adava, otprilika jekh berš angleder te merel o Isus, trin taro leskere apostolija šungje sar  o Jehova vakerela e Isuseske: „Akava tano mlo manglo Čhavo, kova so kerela man bahtalo! Leste šunen le!“ (Mat. 17:5). Hem ko krajo, samo nekobor dive angleder te merel, o Jehova palem kergja lafi taro nebo ple Čhavea (Jovan 12:28).

16, 17. Sar o Jehova dengja čest e Isuseske ko način so na adžikergja le?

¹⁶ O Isus džanlja kaj o manuša ka vakeren leske kaj ov vredžingja e Devle hem kaj adžikerela le meribe so ka anel ladž. Ama, ov molingja pe te ovel e Devleskiri volja, a na leskiri (Mat. 26:39, 42). O Isus istrajngja ko „stubo mučibaske hem na mislingja ki ladž“, soske manglja te dobinel čest taro Devel, a na taro sveto (Evr. 12:2). Sar nagradingja o Jehova e Isuse?

¹⁷ Džikote o Isus sine ki Phuv, ov molingja pe te ovel le i slava so sine le angleder keda sine ko nebo ple Dadea (Jovan 17:5). Ama, ki Biblija nigde na pišinela kaj o Isus nadinela pe sine te dobinel nešto poviše taro adava. Ov na adžikergja nesavi posebno nagrada bašo adava so kergja e Jehovaskiri volja ki Phuv. Ama so kergja o Jehova? Ov sikavgja čest e Isuseske ko način so na adžikergja le. Keda voskresningja le, o Jehova dengja le pobari položba ko nebo nego so sine le angleder. Ov isto agjaar, dengja le nešto so nikoj javer dži tegani na dobingja — besmrtno životo ko nebo! * (Dikh i fusnota.) (Fil. 2:9; 1. Tim. 6:16). Adava sine čače but šuži nagrada baši e Isuseskiri vernost!

18. So ka pomožinel amenge te ova panda poodlučna te dobina čest taro Jehova, a na taro sveto?

¹⁸ So ka pomožinel amenge te ova panda poodlučna te dobina čest taro Jehova, a na taro sveto? Valjani te na bistra kaj o Jehova sekogaš ceninela ple verna slugen hem but puti nagradinela len ko način so na adžikerena le. Našti ni te zamislina amenge ko kola načinija o Jehova ka nagradinel amen ko vreme so avela! Ama dži tegani, džikote trpinaja o problemija hem o pharipa ko akava lošno sveto, na valjani te bistra kaj akava sveto panda hari ka nakhel. Isto agjaar, sekoja čest so avela taro sveto ka nakhel (1. Jov. 2:17). Tari javer strana, amaro Dad so grižinela pe amenge, o Jehova, nane te bistrel adava so kergjem hem o mangipe so sikavgjem leskere anaveske, soske „ov nane nepravedno“ (Evr. 6:10). Ov sigurno ka nagradinel amen — čak šaj ko načinija kola so nikogaš ni na mislingjem amenge!