1, 2. Sar utešinela amen o Jehova ko sekova amaro problemi, hem ko so šaj te ova sigurna?

JEKH terno phral so nane ženimo razmislinela sine bašo stiho taro 1. Korinkjanite 7:28, kote so vakerela kaj okola so ka khuven ko brako ka ovel len problemija. O phral pučlja jekhe pophure ženime phrale soj starešina: „Save tane akala problemija hem sar šaj te ikljovav lencar ko krajo ako ženingjum ma?“ Angleder te odgovorinel, o starešina vakergja akale terne phraleske te razmislinel bašo e Pavleskere lafija kaj o Jehova tano „o Devel sekole utehakoro, kova so utešinela amen ki sekoja amari nevolja“ (2. Kor. 1:3, 4).

² Džanaja kaj o Jehova, amaro Dad, mangela amen hem ov utešinela amen keda isi amen problemija. Šaj tu da setinea tut ko nesave situacie keda o Jehova poddržingja tut hem vodingja tut preku plo Lafi. Šaj te ova sigurna kaj o Jehova mislinela amenge o  najšukar, isto sar ple slugenge taro purano vreme. (Čitin Eremija 29:11, 12.)

3. Bašo kola pučiba ka kera lafi?

³ Polokho tano te ikljova ko krajo e problemencar keda džanaja kotar avena. Tegani, kotar avena o problemija ko brako hem ki familija? Kola primerija tari Biblija hem taro amaro vreme šaj te pomožinen amen te arakha uteha? O odgovor taro akala pučiba ka pomožinel amen te ikljova ko krajo e problemencar.

4, 5. Save problemija šaj te oven e rome hem e romnja?

⁴ Keda o Jehova kergja e prvo džuvlja, angja la anglo Adam hem oj uli leskiri romni. Tegani o Jehova vakergja: „Adaleske o manuš ka mukhel pe daja hem pe dade hem ka spojnel pe ple romnjaja, hem ola ka oven jekh telo“ (1. Moj. 2:24). Ama, avdive sarine amen siem nesovršena (Rim. 3:23). Adaleske, keda jekh murš hem jekh džuvli ka len pe, šaj te očekujnen te ovel len problemija. Na primer, angleder te khuvel ko brako, i romni valjani sine te šunel ple roditelen. Ama, e Devleskoro Lafi vakerela keda duj džene lena pe, o rom ovela poglavari e romnjake (1. Kor. 11:3). Ko početok, e romeske šaj te ovel pharo te ovel poglavari ple romnjake, a lake šaj te ovel pharo te prifatinel o poglavarstvo taro plo rom. Isto agjaar, keda duj džene ka len pe, šaj nane te nakhen šukar ple romeskere ili romnjakere roditelencar, a akava šaj te kerel lenge problemija ko brako.

⁵ Isto agjaar, razmislin sar osetinena pe o rom hem i romni keda doznajnena kaj ka ovel len čhavo. Iako tane but bahtale bašo akava, ama isto agjaar tane sekirime. Šaj sekirinena pe dali ka nakhel šukar o khamnipe hem dali o bebe ka ovel šukar. Isto agjaar džanena kaj ka oven len pobare trošakija. Keda ka bijangjovel o čhavo, o roditelija ka valjani te keren javera da promene. I daj ka valjani te nakhavel poviše vreme e bebea. Adaleske, o rom hem i romni šaj nane te nakhen više doborom vreme zaedno sar so nakhena sine angleder. Isto agjaar, e dade da ka ovel le poviše odgovornostija, adaleske so akana isi le čhavo.

6-8. Sar šaj te osetinen pe o rom hem i romni ako našti te oven len čhave?

⁶ Nesave soj ko brako isi len javera problemija. Ola but mangena te oven len čhave, ama našti ovena len. Keda jekhe romnja našti te oven la čhave, adava šaj te kerel lake bari emocionalno dukh (Izr. 13:12). Ko purano vreme, e romnjenge sine but važno te khuven ko brako hem te ovel len čhave. I Rahela, e Jakoveskiri romni, osetinela sine bari dukh, soske lakere phenja sine la čhave, a la našti sine te oven la (1. Moj. 30:1, 2). Avdive da, ko nesave phuvja but tano važno ki familija te oven but čhave. O manuša but puti pučena e misioneren so živinena ko asavke phuvja soske nane len čhave. Čak keda o misionerija ka probinen te objasninen lenge najšukar so šaj, ola palem vakerena: „Ajde, ka del o Devel“.

 ⁷ Jekh phen tari Anglija but mangela sine te oven la čhave. Keda halili kaj našti te oven la čhave, but razočaringja pe. Tegani oj hem lakoro rom odlučingje te posvojnen čhavo. Ama, ponadari da osetinela sine dukh nesavo vreme. Oj vakerela: „Džanava sine kaj nane te ovel isto te posvojne čhave hem te bijane čhave“.

⁸ I Biblija vakerela kaj „e romnjen ka zaštitinel o bijaniba“ (1. Tim. 2:15). Ama, akava na značinela kaj jekh romni ka dobinel večno životo samo adaleske so bijangja. Tegani, sar valjani te haljova akava stiho? Jekh daj tani but zafatimi adalea so grižinela pe ple čhavenge hem khereske. Adava soj zafatimi pomožinela lake te na ogovorinel hem te na mešinel pe ko e javerengere bukja (1. Tim. 5:13). Ama, akava na značinela kaj nane te oven la problemija ko brako ili ki familija.

9. Koja javer nevolja šaj te ovel okolen soj ko brako?

⁹ Panda jekh nevolja ko brako šaj te ovel ako jekh bračno partneri merela. But džene ni na mislinena sine kaj ka slučinel pe lenge asavko nešto, ama mora sine te nakhen tari akaja phari situacija. E Devleskere sluge tane uverime kaj isi voskresenie hem akava dela len bari uteha (Jovan 5:28, 29). Ko plo Lafi, amaro Dad o Jehova vetingja amenge but bukja kola so dena amen uteha keda amenge pharo. Te dikha sar utešingja o Jehova nesave ple slugen hem sar adava pomožingja len.

10. Sar arakhlja uteha i Ana? (Dikh i slika ko početok tari statija.)

¹⁰ Razmislin so slučingja pe e Anake, e Elkanaskiri romni. Oj mangela sine te oven la čhave, ama našti sine te oven la. A i Fenina, i javer romni e Elkanaskiri, sine la but čhave. (Čitin 1. Samoilova 1:4-7.) A soj panda pološno, i Fenina sekogaš asala sine e Anake so našti te oven la čhave. Adava but dukhavela sine e Ana. So kergja oj te šaj te arakhel uteha? Oj rodingja pomoš taro Jehova. I Ana čak geli ko e Jehovaskoro kher hem adari but vreme molingja pe. Rodingja taro Jehova te del la murš čhavo hem sine la doverba kaj ov ka pomožinel la. Palo adava, osetingja pe pošukar hem na sine više tažno (1. Sam. 1:12, 17, 18). Oj džanela sine kaj o Jehova ili ka del la čhavo ili ka utešinel la ko javer način.

11. Savi pomoš isi amen?

¹¹ Adaleske so siem nesovršena hem živinaja ko sveto e Satanaskoro, ka oven amen problemija (1. Jov. 5:19). Ama, isi amen pomoš. Šaj te molina amen e Jehovaske, „o Devel  sekole utehakoro“. I Ana kergja akava. Oj vakergja e Jehovaske ple najhor čuvstvija hem molingja le te pomožinel la. Adaleske, keda isi amen problemija, na valjani samo te vakera amare problemija e Jehovaske. Valjani taro vilo te molina le te pomožinel amen hem te vakera leske amare najhor čuvstvija (Fil. 4:6, 7).

12. So pomožingja e Anake te ovel bahtali?

¹² Šaj osetinaja bari dukh soske našti te oven amen čhave ili mulo nekoj so mangaja le. Ama, šaj te arakha uteha. Razmislin bašo primer e Anakoro so živingja ko vreme e Isuseskoro. Palo efta berš brako, lakoro rom mulo. I Biblija na vakerela dali sine la čhave. So pomožingja la? „Oj sekogaš džala sine ko hrami.“ Iako e Ana sine la 84 berš, oj ponadari da džala sine ko hrami te molinel pe hem te obožavinel e Jehova (Luka 2:37). Adava utešingja la hem pomožingja la te ačhovel bahtali iako sine la problemija.

13. Sar šaj te ohrabrinen amen o čačutne amala ako siem razočarime tari amari familija?

¹³ Šaj isto agjaar te utešinen amen amare amala taro sobranie (Izr. 18:24). E Pola sine la 5 berš keda lakiri daj čhinavgja te služinel e Jehovaske hem adaleske sine lake pharo. Palo nesavo vreme, i En, jekh phen so sine pionerka, ohrabrinela la sine hem grižinela pe sine lake. I Pola vakerela: „Iako na sine mange familija, lakoro mangipe pomožingja man ponadari da te služinav e Jehovaske“. I Pola sine bahtali so palo nesavo vreme lakiri daj počmingja palem te služinel e Jehovaske. I En, isto agjaar tani bahtali so šaj sine te pomožinel e Polake ponadari da te služinel e Jehovaske.

14. Save bereketija ka oven amen ako utešinaja e javeren?

¹⁴ Keda pomožinaja e javeren, tegani bistraja ko amare problemija.  Na primer, but phenja, bizi razlika dali tane ko brako ili na, propovedinena o šukar haberi e javerenge hem adava kerela len bahtale soske džanena kaj sorabotinena e Jehovaja hem kerena leskiri volja. Sarine amen šaj te pomožina e manušenge agjaar so ka vakera lenge o šukar haberi. Isto agjaar, ovaja popaše e phralencar hem e phenjencar keda keraja šukar bukja baši lende (Fil. 2:4). O Pavle dengja amen šukar primer bašo akava. Ov grižinela pe sine e javerenge „isto sar jekh daj koja so dela hajbe ple čhavenge hem mangela len“. O Pavle isto agjaar utešingja hem ohrabringja ple phralen „isto sar jekh dad ple  čhaven“. (Čitin 1. Solunjanite 2:7, 11, 12.)

15. Kas isi odgovornost te sikaven e čhaven bašo Jehova?

¹⁵ Sar šaj te pomožina e familienge ko sobranie? Ponekogaš, o neve soj ko sobranie ka roden amendar pomoš te sikaven pumare čhaven bašo Jehova, ili šaj čak ka roden te proučina i Biblija lengere čhavencar. Ki Biblija pišinela kaj o Jehova dengja e roditelenge i odgovornost te sikaven pumare čhaven (Izr. 23:22; Ef. 6:1-4). Ko nesave situacie, o javera šaj te pomožinen len, ama akava na oslobodinela e roditelen tari lengiri odgovornost. Ola valjani redovno te keren lafi pumare čhavencar.

16. Ko so valjani te pazina ako pomožinaja javerengere čhaven?

¹⁶ Ako jekh roditeli mangela te proučina i Biblija leskere čhavea, valjani te pazina te na la o than e roditeleskoro. Ponekogaš, šaj ka proučina nesave čhavea kaskere roditelija nane e Jehovaskere svedokija. Keda proučinaja javerengere čhavencar, ka ovel šukar te proučina lencar keda o roditelija tane khere ili anglo javer zrelo hristijani, ili ko than kote so šaj o javera te dikhen amen. Agjaar nane te mukha e javerenge pogrešno vpečatok. Hem sar ka nakhel o vreme, o roditelija šaj ka počminen te sikaven pumare čhaven bašo Jehova.

17. Sar šaj o terne te oven uteha e javerenge ki familija?

¹⁷ O terne so mangena e Jehova šaj te oven uteha ple familijake. Sar? Agjaar so ka poštujnen ple roditelen hem ka pomožinen len. Isto agjaar, keda o čhave ačhovena verna e Jehovaske, adava ohrabrinela celo familija. Angleder o Potop, o Lameh služinela sine e Jehovaske. Ov bašo plo čhavo o Noe vakergja: „Ka anel amenge odmor tari amari buti hem tari dukh ko amare vasta so anela amenge i phuv koja so dengja la arman o Jehova“. Akava proroštvo ispolningja pe palo Potop, keda o Jehova cidingja i arman tari Phuv (1. Moj. 5:29; 8:21). Avdive da, o terne so služinena e Jehovaske šaj te utešinen pumare familien. Šaj te pomožinen sekole jekheske tari pli familija te izdržinel o problemija so isi le avdive hem so šaj te oven le ponadari.

18. So šaj te pomožinel amen te izdržina o problemija?

¹⁸ E Jehovaskere sluge avdive arakhena uteha agjaar so molinena pe, razmislinena bašo bibliska primerija, hem preku o phralja hem o phenja ki organizacija. (Čitin Psalm 145:18, 19.) Džanaja kaj o Jehova sekogaš mangela te del amen uteha hem ov sigurno ka pomožinel amen te izdržina bilo savo problemi so šaj te ovel amen!