1. Koja tani jekh buti so kerela amen te ova različna taro životne?

O JEHOVA dengja e manušenge nešto posebno — i sovest. Akaja tani jekh buti koja so kerela amen te ova različna taro životne. Kotar džanaja kaj e Adame hem e Eva sine len sovest? Otkeda grešingje e Devleske, ola garavgje pe lestar. Akatar dikhjola kaj lengiri sovest reagiringja.

2. Soske i sovest šaj te sporedina la kompasea? (Dikh i slika ko početok tari statija.)

² Amari sovest tani čuvstvo so isi amen andre ki amende bašo adava soj tano ispravno a soj pogrešno hem akava čuvstvo šaj te vodinel amen ko životo. Jekhe manušeskiri sovest koja so nane šukar školujmi šaj te sporedinel pe jekhe brodea so isi le rumimo kompas. O bavlala hem o morska strue šaj te ingaren o brodi ko pogrešno pravco. Ama, ako o kompas ispravno funkcionirinela, ka pomožinel e kapetaneske te ingarel o brodi ko ispravno pravco. Slično agjaar, ako amari sovest tani ispravno školujmi, ka del amen šukar vodstvo.

3. So šaj te slučinel pe ako amari sovest nane ispravno školujmi?

 ³ Ako amari sovest nane šukar školujmi, nane te čhinavel amen te kera adava soj pogrešno (1. Tim. 4:1, 2). Šaj čak te ubedinel amen kaj o lošno tano šukar (Isa. 5:20). O Isus vakergja ple sledbenikonge: „Avela o saati keda sekoj so ka mudarel tumen ka mislinel kaj služinela e Devleske“ (Jovan 16:2). Agjaar mislingje okola so mudargje e učeniko e Stefane (Dela 6:8, 12; 7:54-60). Ki celo istorija, but religiozna fanatikija kergje lošna bukja, na primer mudarena sine hem vakerena sine kaj adava kerena le bašo Devel. Ama, adava so kergje sine protiv e Devleskere zakonija (2. Moj. 20:13). Jasno tano kaj lengiri sovest na vodingja len ispravno!

4. So šaj te pomožinel amenge amari sovest ispravno te funkcionirinel?

⁴ So šaj te pomožinel amenge amari sovest ispravno te funkcionirinel? O zakonija hem o načelija taro e Devleskoro Lafi tane korisna te den pouke, te sikaven amenge soj tano pogrešno, te isprajnen sa o bukja hem te sikaven sar te živinel pe pravedno (2. Tim. 3:16). Adaleske valjani redovno te proučina i Biblija, hor te razmislina bašo adava so vakerela hem te primenina adava ko životo. Agjaar, ka sikljova te razmislina sa poviše sar o Jehova hem tegani amari sovest ka del amen ispravno vodstvo. Te dikha sar šaj e Jehovaskere zakonija hem o načelija te školujnen amari sovest.

5, 6. Sar pomožinena amenge e Devleskere zakonija?

⁵ Ako mangaja te pomožinen amenge e Devleskere zakonija, nane dovolno samo te čitina len hem te džana len. Valjani te manga len hem te poštujna len. I Biblija vakerela: „Mrzinen o lošno, a mangen o šukar“ (Amos 5:15). Ama sar šaj te kera adava? Valjani te sikljova te dikha ko bukja sar so dikhela o Jehova. Razmislin bašo akava primer: Zamislin kaj isi tut problemi sojbaja hem o doktori vakerela tuke te ha sasti hrana, poviše te vežbine hem te kere javera promene ko tlo životo. Tu šunea akala sovetija hem haljovea kaj čače pomožinena tuke. Sigurno sian but blagodarno e doktoreske so pomožingja tuke te ovel tut pošukar životo.

⁶ Slično agjaar, amaro Stvoriteli dengja amenge zakonija te šaj te zaštitinel amen taro posledice e grevoskere hem te pomožinel amenge te ovel amen pošukar životo. Na primer, i Biblija sikavela amen kaj na valjani te hovava, te čora, te kera nemoral, te ova nasilna hem valjani te cida amen taro spiritizam. (Čitin Izreki 6:16-19; Otk. 21:8.) Keda dikhaja kobor bare bereketija isi amen adaleske so šunaja e Jehova, amaro mangipe baši leste hem bašo leskere zakonija bajrovela.

7. Sar pomožinena amenge o izveštaija tari Biblija?

⁷ Na valjani te phaga e Devleskere zakonija hem te trpina o posledice te šaj te sikljova soj ispravno, a soj pogrešno. Šaj te sikljova taro greške so kergje len o javera ko purano vreme. Akala primerija tane pišime ki Biblija. Ko Izreki 1:5 pišinela: „O gogjaver ka šunel hem poviše ka sikljovel“. O sovetija soj pišime ki Biblija tane dende taro Devel, a ov dela amen o najšukar sovetija. Na primer, razmislin bašo posledice so sine e Davide adaleske so na šungja e Jehova hem kergja  preljuba e Vitsaveaja (2. Sam. 12:7-14). Džikote čitinaja akava izveštaj hem razmislinaja baši leste, šaj te puča amen: „Sar šaj sine o David te izbeginel akala problemija? So bi kerava sine me ki slično situacija? Te ovav sine ko iskušenie te kerav nemoral, ka ovav li sine sar o David ili sar o Josif?“ (1. Moj. 39:11-15). Ako razmislinaja bašo lošna posledice taro grevo, sa poviše ka mrzina o lošnipe.

8, 9. a) Sar pomožinela amenge amari sovest? b) Sar tani povrzimi amari sovest e načeloncar?

⁸ Sekova jekh amendar tano odlučno te na kerel o bukja so mrzinela len o Jehova. Ama, so valjani te kera ako arakhljovaja ki situacija kolake so nane konkretno zakoni ki Biblija? Sar šaj te džana so mangela o Devel te kera? Ako mukhlem i Biblija te školujnel amari sovest, ka ana mudro odluka.

⁹ O Jehova mangela amen, adaleske dengja amen načelija kola so šaj te vodinen amari sovest. Ov vakerela amenge: „Me, o Jehova, sium tlo Devel, kova so sikavela tut bašo tlo šukaripe, okova so vodinela tut ko drumo koleste so valjani te dža“ (Isa. 48:17, 18). Keda hor razmislinaja bašo bibliska načelija hem mukhaja te vlijajnen ko amaro vilo, tegani isprajnaja hem školujnaja amari sovest. A adava pomožinela amenge te ana mudra odluke.

10. Soj tano načelo hem sar o Isus koristingja načelija džikote sikavela sine e javeren?

¹⁰ Načelo tano osnovno čačipe tari Biblija kova so vodinela amaro razmisluvanje hem pomožinela amenge te ana šukar odluke. Adava so pendžaraja e Jehovaskere načelija pomožinela amenge te haljova sar razmislinela ov hem soske dela amen nesave zakonija. O Isus koristingja načelija te šaj te sikavel ple učenikon kaj o stavija hem o postapke anena posledice. Na primer, sikavgja len kaj i holi šaj te anel dži ko nasilstvo, a kaj o nemoralna misle šaj te anen dži ki preljuba (Mat. 5:21, 22, 27, 28). Keda mukhaja e Jehovaskere načelija te vodinen amen, amari sovest ka ovel šukar školujmi hem ka ana odluke kolencar so ka falina e Devle (1. Kor. 10:31).

11. Sar šaj i sovest duje hristijanengiri te razlikujnel pe?

¹¹ Čak keda o hristijanja školujnena pli sovest agjaar so koristinena i Biblija, ola šaj te anen različna odluke baši jekh isto buti. Jekh primer bašo akava tano dali te piel pe alkohol. I Biblija na vakerela kaj tano pogrešno te piel pe alkohol, ama predupredinela amen kaj na valjani te pija previše ili te makjova (Izr. 20:1; 1. Tim. 3:8). Dali akava značinela kaj ako jekh hristijani na preterinela pijbaja, na valjani te razmislinel bašo javera da bukja keda ka anel odluka bašo pijbe alkohol? Na. Čak keda leskiri sovest dozvolinela leske te piel alkohol, ov isto agjaar valjani te razmislinel baši e javerengiri sovest.

12. Sar šaj o lafija taro Rimjanite 14:21 te pomožinen amenge te poštujna i sovest e javerengiri?

¹² O Pavle vakergja kaj valjani te poštujna e javerengiri sovest. Ov pišingja: „Najšukar tano te na hal pe mas hem te na piel pe mol ili te kerel pe bilo so javer so ka peravel tle phrale“ (Rim. 14:21). Znači, iako isi amen pravo te pija alkohol, ka ova spremna te žrtvujna adava pravo ako džanaja kaj adava ka smetinel e phraleske. Šaj sine zavisno taro alkohol angleder te džanel o čačipe hem adaleske odlučingja ni hari te na piel. Na mangaja te kera nešto so ka terinel le te iranel pe ko ple purane lošna navike (1. Kor. 6:9, 10). Ako adava phral avela amende ko gosti, dali ka terina le te piel čak ako ov odbinela? Sigurno kaj na!

13. Sar o Timotej poštujngja e javerengiri sovest te šaj te pomožinel lenge te prifatinen o šukar haberi?

¹³ Keda e Timoteje sine le otprilika 20 berš, ov soglasingja pe te ovel obrežimo iako adava but dukhala sine. Ov džanlja kaj o obrežuvanje sine važno e Evreenge kolenge so valjani sine te propovedinel. Isto sar o Pavle, o Timotej da manglja te poštujnel e javerengiri sovest (Dela 16:3; 1. Kor. 9:19-23). Dali tu da sian spremno te kere žrtve te šaj te pomožine e javerenge?

14, 15. a) Sar šaj te ova zrela? b) Sar ponašinena pe o zrela hristijanja e javerencar?

¹⁴ Sa e Devleskere sluge valjani te mangen te mukhen „o osnovno sikljojbe bašo Hristos“ hem te napredujnen dži ki zrelost (Evr. 6:1). Na ovaja zrela hristijanja samo adaleske so siem ko čačipe but berša. Mora te trudina amen te ova zrela. Valjani sa poviše te pendžara hem te haljova e Devleskoro Lafi. Adaleske valjani sekova dive te čitina i Biblija (Ps. 1:1-3). Keda keraja adava sekova dive, pošukar ka haljova e Jehovaskere zakonija hem načelija.

¹⁵ Kova tano o najvažno zakoni e čačutne hristijanenge? Adava tano o zakoni e mangipaskoro. O Isus vakergja ple učenikonge: „Taro adava sarine ka džanen kaj sien mle učenikija, ako isi tumen mangipe maškar tumende“ (Jovan 13:35). Ki Biblija pišinela kaj o mangipe tano „carsko zakoni“ hem kaj ov „ispolninela o zakoni“ (Jak. 2:8; Rim. 13:10). Na siem iznenadime so o mangipe tano doborom važno, adaleske so ki Biblija pišinela kaj „o Devel tano mangipe“ (1. Jov. 4:8). E Devleske o mangipe nane samo čuvstvo. Ov sikavela plo mangipe e bukjencar so kerela len. O Jovan pišingja: „E Devleskoro mangipe baši amende sikavgja pe agjaar so o Devel bičhalgja ple edinstveno bijame Čhave ko sveto, te šaj preku leste te dobina životo“ (1. Jov. 4:9). Keda sikavaja mangipe sprema o Jehova, o Isus, amare phralja hem o javera manuša, sikavaja kaj siem zrela hristijanja (Mat. 22:37-39).

16. Džikote ovaja duhovno zrela, soske sa poviše ceninaja o bibliska načelija?

¹⁶ Kobor ovaja duhovno pozrela, doborom poviše ceninaja o bibliska načelija. O zakonija obično važinena baši konkretno situacija, ama o  načelija šaj te važinen ko but različna situacie. Na primer, jekh čhavo na haljovela kobor tano opasno o lošno društvo, hem adaleske leskere roditelija čhivena leske pravilija te šaj te zaštitinen le (1. Kor. 15:33). Ama, sar so ovela o čhavo pozrelo, ov sikljovela sar te anel odluke agjaar so ka koristinel o bibliska načelija. Adala načelija ka pomožinen leske te birinel peske šukar amala. (Čitin 1. Korinkjanite 13:11; 14:20.) Kobor poviše koristinaja o bibliska načelija keda anaja odluke, doborom poviše šaj te ovel amen doverba ki amari sovest. Pošukar haljovaja so mangela o Devel te kera ki nesavi situacija.

17. Soske šaj te vakera kaj isi amen sa so valjani amenge te šaj te ana mudra odluke?

¹⁷ Isi amen sa so valjani amenge te šaj te ana odluke kolencar so ka kera bahtalo e Jehova. Ki Biblija isi zakonija hem načelija kola so pomožinena jekhe Devleskere slugaske te ovel „sposobno hem spremno baši sekoja šukar buti“ (2. Tim. 3:16, 17). O bibliska načelija pomožinena amenge te haljova sar razmislinela o Jehova. Ama, valjani te trudina amen te arakha len (Ef. 5:17). Ko adava šaj te pomožinel amenge i publikacija Priračnikot za istražuvanje na publikaciite na Jehovinite svedoci, i kompjutersko programa Watchtower Li­brary, i ONLAJN BIBLIOTEKA Watchtower hem i aplikacija JW Li­brary. Akala bukja ka pomožinen amenge te ovel amen celosno korist keda proučinaja i Biblija korkori ili sar familija.

18. Kola bereketija ka oven amen ako postapinaja sprema e Jehovaskere zakonija hem načelija?

¹⁸ Keda postapinaja sprema e Jehovaskere zakonija hem načelija, amaro životo ovela pošukar. Ko Psalm 119:97-100 pišinela: „Kobor mangava tlo zakoni! Celo dive razmislinava leske. Tli zapoved kerela man pogogjaver taro mle dušmanja, soske mancar tani večno. Pošukar haljovava o bukja taro mle učitelija, soske razmislinava bašo tle opomene. Pogogjaver postapinava taro phure da, soske ikerava man ko tle naredbe“. Keda odvojnaja amenge vreme hor te razmislina bašo e Devleskere zakonija hem načelija, ka postapina mudro hem pošukar ka haljova o bukja. A keda koristinaja adala zakonija hem načelija te školujna amari sovest, „ka ova celosno zrela sar o Hristos“ (Ef. 4:13).