1. Sprema Kološanite 2:4, 8, sar probinela o Satana te zavedinel amen?

O SATANA mangela te iranel amen protiv o Jehova. Te šaj te uspejnel ko adava, probinela te vlijajnel ki amari godi te šaj te razmislina sar so mangela ov. Te šaj te zavedinel amen, ov probinela te koristinel amare želbe. (Čitin Kološanite 2:4, 8.)

2-3. a) Soske valjani te pazina ko lafija soj pišime ko Kološanite 2:8? b) So ka dikha ki akaja statija?

² Dali čače postojnela opasnost te ova zavedime taro Satana? Oja! O lafija so pišingja len o Pavle ko Kološanite 2:8 na sine okolenge so na služinena e Devleske, nego e hristijanenge so sine pomazime sveti duhoja (Kol. 1:2, 5). O hristijanja ko adava vreme sine ki opasnost te oven zavedime, a amen avdive siem ki panda pobari opasnost (1. Kor. 10:12). Soske? Adaleske so o Satana tano frdimo ki Phuv, hem sa ple silencar trudinela pe te zavedinel e Devleskere verna slugen (Otk. 12:9, 12, 17). Osven adava, amen živinaja ko vreme keda o lošna hem o hovavne manuša ovena „taro lošna ko pološna“ (2. Tim. 3:1, 13).

³ Ki akaja statija ka dikha sar o Satana koristinela „hovavne hem čuče lafija“ te šaj te vlijajnel upro amaro razmislibe. Ka dikha trin taro leskere taktike (Ef. 6:11). Palo adava, ki naredno statija, ka dikha sar šaj te borina amen protiv o lošno vlijanie so šaj kergje leskere taktike upro amaro razmislibe. Ama, prvo ka  dikha so šaj te sikljova taro način sar o Satana zavedingja e Izraelcon otkeda khuvgje ki Vetimi phuv.

4-6. Sprema 5. Mojseeva 11:10-15, save neve zemjodelska metode valjani sine te sikljoven o Izraelcija keda khuvgje ki Vetimi phuv?

⁴ O Satana ko but lukavo način iskušingja e Izraelcon te keren idolopoklonstvo. Sar kergja adava? Ov koristingja lengiri potreba hajbaske. Keda khuvgje ki Vetimi phuv, o Izraelcija mora sine te sikljoven te odgledinen hrana ko neve načinija. Džikote sine ko Egipet, o Izraelcija koristingje o pani tari reka Nil te šaj te vadinen o nive. Ama, ki Vetimi phuv na sine bari reka, adaleske te šaj te bajrol i hrana valjani sine lenge bršim hem rosa so perela sine sabajle. (Čitin 5. Mojseeva 11:10-15; Isa. 18:4, 5.) Adaleske, o Izraelcija mora sine te sikljoven te obrabotinen i phuv ko neve načinija. Adava na sine lokho soske poviše džene so sine len nesavo iskustvo bašo zemjodelstvo mule ki pustina.

⁵ O Jehova objasningja ple slugenge kaj lengere okolnostija meningje pe. Palo adava vakergja panda jekh predupreduvanje kova so izgledinela sine kaj nane le nisavi vrska zemjodelstvoja: „Pazinen te na hovavel tumen tumaro vilo, te na zalutinen hem te počminen te obožavinen javere devlen hem te klajninen tumen lenge“ (5. Moj. 11:16, 17). Soske o Jehova predupredingja e Izraelcon te na obožavinen hovavne devlen džikote vakerela lenge sine bašo neve zemjodelska metode?

⁶ O Jehova džanlja kaj o Izraelcija ka oven ko iskušenie te džan ko okolna paganska narodija te šaj te sikljoven nesave načinija sar te odgledinen hrana. Džangjola pe, lengere komšie sine but poiskusna, hem adaleske o Izraelcija šaj sine lendar te sikljoven  nesave korisna veštine. Ama adava sine opasno, soske o hanaanska zemjodelcija obožavinena sine e Vaale hem upro lengoro razmislibe vlijajnena sine adala veruvanja. Ola verujnena sine kaj o nebo tano e Vaaleskoro hem kaj ov dela bršim. O Jehova na manglja leskoro narodo te ovel zavedimo taro asavke hovavne veruvanja. Ama, o Izraelcija poviše puti birinena sine te služinen e Vaaleske (4. Moj. 25:3, 5; Sud. 2:13; 1. Car. 18:18). Akana te dikha sar o Satana uspejngja te zavedinel e Izraelcon.

7. Sar sine ispitimi i vera e Izraelcongiri keda khuvgje ki Vetimi phuv?

⁷ I prvo taktika so koristingja o Satana sine so zloupotrebingja i normalno želba e Izraelcongiri o bršim te sapankerel i phuv. Ki Vetimi phuv dela sine hari bršim ko periodi taro april dži ko septemvri. Te šaj te preživinen hem i phuv te del but plodi, valjanela sine lenge o bršim kova so počminela sine te del okolu oktomvri. O Satana zavedingja e Izraelcon te verujnen kaj, ako mangena te ovel len but hrana, valjani te prifatinen o običaija taro paganska narodija so sine okolu lende. Adala narodija verujnena sine kaj valjani te keren nesave ritualija te šaj te pottikninen pumare devlen te den len bršim. Okola Izraelcija so na sine len vera ko Jehova mislinena sine kaj i suša šaj te izbeginen la samo ako kerena paganska običaija ki čest e hovavne devleskiri o Vaal.

8. Koja tani i dujto taktika so koristingja o Satana? Objasnin.

⁸ O Satana koristingja panda jekh taktika te šaj te zavedinel e Izraelcon. Ov iskušingja len te keren seksualno nemoral. O paganska narodija služinena sine pumare devlenge agjaar so učestvujnena sine ko odvratna nemoralna postapke. Ko akava nemoralno oblik bašo obožavibe sine vklučimi i džuvljani hem i muršani prostitucija ko hramija. O paganska narodija na samo so dozvolinena sine i homoseksualnost hem javera oblikija taro seksualno nemoral, nego isto agjaar ola dikhena sine ko akala bukja sar normalna! (5. Moj. 23:17, 18; 1. Car. 14:24). Ola verujnena sine kaj akala ritualija pottikninena lengere devlen te keren i phuv te del hrana. Bute Izraelconge sine privlečna o paganska nemoralna ritualija hem adaleske biringje te služinen e hovavne devlenge. A adalea, ustvari, sine zavedime taro Satana.

9. Sprema Osija 2:16, 17, sar o Satana rumingja e Izraelcongoro način sar dikhena sine ko Jehova?

⁹ O Satana koristingja trito taktika — rumingja e Izraelcongoro način sar dikhena sine ko Jehova. Ko vreme keda živinela sine o proroko o Eremija, o Jehova vakergja kaj o hovavne prorokija zavedingje leskere slugen te bistren leskoro anav adaleske so obožavinena sine e Vaale (Erem. 23:27). Izgleda kaj nesavo vreme e Devleskere sluge čhinavgje te koristinen e Jehovaskoro anav hem meningje le e anavea Vaal, so značinela „Sopstveniko“ ili „Gospodari“. Adava kergja te ovel pharo e Izraelconge jasno te dikhen i razlika maškar o Jehova hem o Vaal. Adaleske počmingje te mešinen o ritualija taro obožavibe e Vaaleskoro e službaja bašo Jehova. (Čitin Osija 2:16, 17.) *

10. Save taktike koristinela o Satana avdive?

¹⁰ O Satana koristinela ista taktike avdive da. Ov zavedinela e manušen adalea so zloupotrebinela lengere normalna želbe,  iskušinela len te keren seksualno nemoral hem ruminela lengoro način sar dikhena ko Jehova. Najangle te dikha i posledno taktika.

11. So kergja o Satana te šaj te ruminel o način sar o manuša dikhena ko Jehova?

¹¹ O Satana ruminela o način sar o manuša dikhena ko Jehova. Otkeda mule e Isuseskere apostolija, nesave so vakerena sine kaj tane hristijanja počmingje te širinen hovavne sikljojba (Dela 20:29, 30; 2. Sol. 2:3). Akala otpadnikija počmingje te prevrtinen o čačipe bašo edinstveno čačutno Devel. Na primer, keda prepišinena sine i Biblija, ola čhinavgje te koristinen e Devleskoro anav hem meningje le e titulaja „Gospodari“ ili javere titulencar. Adalea kergje te ovel pharo e manušenge so čitinena la te haljoven savi razlika isi maškar o Jehova hem o javera „gospodarija“ soj tane spomnime ki Biblija (1. Kor. 8:5). Ola koristinena sine o isto lafi „Gospodari“ hem bašo Jehova hem bašo Isus, adalea kergje e manušenge te ovel pharo te haljoven kaj o Jehova hem leskoro Čhavo tane duj različna ličnostija hem kaj isi len različna položbe (Jovan 17:3). Akava kergja te počminel te razvinel pe o sikljojbe bašo trojstvo — sikljojbe kova so nane ko e Devleskoro Lafi. Adaleske, but džene mislinena kaj tano but pharo te pendžaren e Devle. Adava tano baro hovajbe! (Dela 17:27).

12. So širinela i hovavni religija hem sprema Rimjanite 1:28-31, save tane o posledice taro adava?

¹² O Satana iskušinela e manušen te keren seksualno nemoral. Ko purano Izrael, o Satana koristingja i hovavni religija te šaj te širinel o nemoral. Avdive ov kerela i isto buti. I hovavni religija na samo so dozvolinela nego isto agjaar širinela o nemoral. Adaleske, but džene so vakerena kaj služinena e Devleske čhinavgje te ikeren leskere jasna moralna merilija. Ko plo pismo dži ko phralja taro Rim, o apostol Pavle objasningja kola tane o posledice taro adava. (Čitin Rimjanite 1:28-31.) Ko „adava so nane ispravno“ tane vklučime sa o oblikija taro seksualno nemoral, kote soj vklučimi hem i homoseksualnost (Rim. 1:24-27, 32; Otk. 2:20). Akava sikavela kobor tano važno amen sar e Devleskere sluge te šuna o jasna bibliska sikajba!

13. Koja tani panda jekh taktika so koristinela o Satana?

¹³ O Satana zloupotrebinela o normalna želbe e manušengere. Sarinen isi amen  prirodno želba te sikljova veštine kola so šaj te pomožinen amen te grižina amen amenge hem amare familijake (1. Tim. 5:8). Obično, akala veštine dobinaja len agjaar so džaja ki škola hem sikljovaja. Ama, valjani te pazina. Ko but phuvja, o učenikija na sikljovena samo praktična veštine nego hem razna manušikane filozofie. O učenikija tane pottiknime te na poštujnen i Biblija hem te sumninen pe kaj isi Devel. Ki škola sikljovena kaj sa o inteligentna manuša verujnena ki evolucija (Rim. 1:21-23). Asavke sikljojba tane sprotivna tari mudrost e Devleskiri (1. Kor. 1:19-21; 3:18-20).

14. Ko so pottikninela i manušikani mudrost?

¹⁴ I manušikani mudrost džala protiv e Jehovaskere pravedna merilija. Oj na pottikninela e manušen te razvinen o osobine so avena taro e Devleskoro sveti duh nego te postapinen sprema plo grešno telo (Gal. 5:19-23). Oj pottikninela e manušen te oven gorda hem arogantna, a adaleske o manuša mangena korkori pes (2. Tim. 3:2-4). Akala osobine tane sprotivna tari poniznost, koja so e Devleskere sluge tane pottiknime te sikaven la (2. Sam. 22:28). Nesave Devleskere sluge so gele ko fakulteti mukhle upro lengoro razmislibe te vlijajnel i manušikani mudrost, a na e Devleskiri. Te dikha samo jekh primer so šaj te slučinel pe ako na pazinaja ki akaja opasnost.

15-16. So sikljovea taro iskustvo jekhe phenjakoro?

¹⁵ Jekh phen koja so poviše taro 15 berš tani ki polnovremeno služba, vakerela: „Sar Jehovaskoro svedoko, čitingjum hem šungjum baši opasnost taro fakultetsko obrazovanie, ama na pazingjum ko adala predupreduvanja. Mislingjum kaj adava sovet nane  mange“. Save problemija angja lake asavko stavi? Oj vakerela: „Sium sine doborom but zafatimi e učibaja so čak na sine man vreme te molinav man e Jehovaske sar angleder. Sium sine but umorno, adaleske na uživinava sine ki služba hem na spreminava man sine šukar bašo sostanokija. Otkeda haliljum kaj adava so posvetingjum man ko fakultetsko obrazovanie lošno vlijajngja ko mlo odnos e Jehovaja, odlučingjum te čhinavav e fakultetea“.

¹⁶ Sar vlijajngja o fakultetsko obrazovanie upri akaja phen? Oj vakerela: „Ladžava te priznajnav kaj o fakultetsko obrazovanie but lošno vlijajngja ki mande. Počmingjum te kritikujnav... e phralen hem e phenjen, te adžikerav lendar poviše nego so valjani hem te izbeginav len. Valjangja mange but vreme te šaj te čhinavav adale razmislibaja. Taro mlo iskustvo sikliljum kobor tano opasno te na šunen pe o predupreduvanja so dela len amaro Dad soj ko nebo preku pli organizacija. O Jehova pendžarela man but pošukar mandar. Valjangja te šunav le!“

17. a) Ko so valjani te ova odlučna? b) So ka dikha ki naredno statija?

¹⁷ Ov odlučno nikogaš te na dozvoline te zavedinel tut e Satanaskoro sveto „filozofijaja hem hovavne hem čuče lafencar“. Arakh tut taro e Satanaskere taktike (1. Kor. 3:18; 2. Kor. 2:11). Nikogaš ma dozvolin e Satanaske te ruminel o način sar dikhea ko Jehova. Živin sprema e Devleskere uče merilija. Hem nikogaš ma mukh o Satana te zavedinel tut te na šune o sovetija so dela len tuke o Jehova. Ama, so valjani te kere ako haljovea kaj o sveto više vlijajngja upro tlo razmislibe? Ki naredno statija ka dikha sar e Devleskoro Lafi šaj te pomožinel amenge te cida čak misle hem navike so mukhle hor koreno ki amende (2. Kor. 10:4, 5).