1, 2. a) Upri kaste ispolningje pe prvo puti e Isuseskere lafija taro Matej 24:12? b) Sar o izveštaj taro Dela sikavela kaj but hristijanja taro prvo veko ikergje plo mangipe zoralo? (Dikh i slika ko početok tari statija.)

KEDA sine ki Phuv, o Isus objasningja sar o manuša ka šaj te džanen kaj živinaja ko „krajo akale svetoskoro“. Jekh buti so vakergja la tani kaj „bute dženengoro mangipe ka šudrol“ (Mat. 24:3, 12). Akala lafija prvo puti ispolningje pe upro Evreija taro prvo veko kola so vakerena sine kaj tane e Devleskoro narodo, ama mukhle lengoro mangipe bašo Devel te šudrol.

² Tari javer strana, but hristijanja taro prvo veko sine len različno stavi. Ola revno propovedinena sine „o šukar haberi bašo Hristos“ hem mangena sine e Devle, e phralen hem okolen so panda na džanena sine o čačipe. Akala hristijanja ikergje plo mangipe bašo Devel zoralo (Dela 2:44-47; 5:42). Ama, nesave hristijanja taro prvo veko mukhle lengoro mangipe bašo Devel te šudrol. Kotar džanaja akava?

3. Soske nesave hristijanja mukhle lengoro mangipe te šudrol?

 ³ E hristijanenge taro prvo veko so živinena sine ko Efes, o Isus vakergja: „Nane tut o mangipe kova so sine tut ko početok“ (Otk. 2:4). Upri lende šaj vlijajngje o manuša taro adava than kola so poviše mangena sine te ugodinen peske (Ef. 2:2, 3). O Efes sine barvali diz kote so e manušenge sine najvažno o udobno hem luksuzno životo. Isto agjaar, but džene ko Efes sine nemoralna hem na poštujnena sine e Devleskere zakonija. Poviše mangena sine te uživinen, nego te sikaven mangipe bašo Devel hem bašo javera.

4. a) Sar šudrola o mangipe avdive? b) So ka dikha ki akaja statija?

⁴ E Isuseskere lafija kaj ka šudrol o mangipe ispolninena pe avdive da. O manuša sa pohari mangena e Devle. But džene rodena taro manušikane organizacie, a na taro Devel, te rešinen o problemija so isi ko sveto. Lengoro mangipe ponadari da šudrola. Akava, isto agjaar, šaj te slučinel pe nekaske so služinela e Jehovaske, sar so slučingja pe ko sobranie ko Efes. Ki akaja statija ka dikha soske valjani te ikera zoralo amaro mangipe 1) bašo Jehova, 2) bašo biblisko čačipe, hem 3) bašo amare phralja hem phenja.

5. Soske valjani te manga e Devle?

⁵ Kaste valjani najviše te manga? O Isus vakergja: „,Mang e Jehova, tle Devle, sa tle vilea, sa tle dušaja hem sa tle gogjaja‘. Akaja tani i najbari hem i prvo zapoved“ (Mat. 22:37, 38). Amaro mangipe bašo Jehova ka pomožinel amen te šuna leskere zakonija, te ačhova verna hem te mrzina o lošnipe. (Čitin Psalm 97:10.) Ama, o Satana hem leskoro sveto trudinena pe te tiknjaren hem te uništinen amaro mangipe bašo Devel.

6. So ovela keda o manuša našavena plo mangipe bašo Devel?

⁶ O manuša ko sveto avdive na dikhena ispravno ko mangipe. Namesto te mangen e Devle, but manuša „mangena korkori pes“ (2. Tim. 3:2). Lenge tani najvažno „i želba e teloskiri hem i želba e jakhengiri hem te falinen pe e bukjencar so isi len“ (1. Jov. 2:16). O apostol Pavle predupredingja so šaj te ovel ako mangaja prvo amenge te ugodina. Ov vakergja: „Keda razmislinela pe bašo želbe e teloskere adava anela meribe“. Adala so postapinena agjaar ovena dušmanja e Devlea (Rim. 8:6, 7). O manuša soj lenge najvažna ko životo o pare ili te zadovolinen pumare seksualna želbe ko krajo tane but razočarime (1. Kor. 6:18; 1. Tim. 6:9, 10).

7. Kova opasno stavi šaj te vlijajnel upri amende avdive?

⁷ But ateistija, agnostikija, hem evolucionistija trudinena pe te ubedinen e javeren te na mangen e Devle ili čak te verujnen kaj na postojnela. Ola kerena te dikhjol kaj samo adala so nane razumna ili nane školujme verujnena ko Devel. Isto agjaar, but manuša poviše poštujnena e naučnikon nego e Stvoritele (Rim. 1:25). Ako mukhaja akava stavi te vlijajnel upri amende, adava šaj te cidel amen taro Jehova hem šaj te šudrarel amaro mangipe (Evr. 3:12).

8. a) Save situacie šaj te obeshrabrinen e Jehovaskere slugen? b) Sar šaj o lafija taro Psalm 136 poglavje te utešinen amen?

 ⁸ Adaleske so živinaja ko lošno sveto e Satanaskoro, isi but bukja so šaj ponekogaš te obeshrabrinen amen (1. Jov. 5:19). Ama, ako dozvolinaja te ova but obeshrabrime, amari vera šaj te tiknjol hem amaro mangipe bašo Devel šaj te šudrol. Na primer, šaj te oven amen problemija e phuripaja, e sastipaja, ili te oven amen finansiska problemija. Ili, šaj ka razočarina amen adaleske so mislinaja kaj na keraja o bukja dovolno šukar ili adaleske so na iklile o bukja ko životo sar so manglem. Bizi razlika save problemija ka oven amen, nikogaš na valjani te mislina kaj o Jehova mukhlja amen. Te razmislina bašo akala utešna lafija so arakhljovena ko Psalm 136:23: „Setingja pe ki amende keda siem sine ponižime, soske leskoro verno mangipe ačhola večno“. Šaj te ova sigurna kaj o Jehova šunela keda rodaja lestar pomoš hem odgovorinela (Ps. 116:1; 136:24-26).

9. So pomožingja e Pavle te ikerel plo mangipe bašo Devel zoralo?

⁹ O apostol Pavle hor razmislinela sine bašo adava sar pomožingja le o Jehova, hem adava pomožinela le sine te ačhol zoralo. Ov pišingja: „O Jehova tano mlo pomošniko, nane te darav. So šaj o manuš te kerel mange?“ (Evr. 13:6). O Pavle šaj sine te izdržinel o problemija so sine le ko životo soske sine le doverba ko Jehova. Keda arakhljovela sine ko phare situacie, ov na našavgja pli doverba ko Jehova. Čak keda sine ko zatvor, ov pomožingja e phralenge agjaar so pišingja pismija dži ko sobranija te ohrabrinel len (Ef. 4:1; Fil. 1:7; Filim. 1). Bizi razlika save problemija sine e Pavle, ov ikergja zoralo plo mangipe bašo Jehova. Sine le doverba ko „Devel sekole utehakoro, so utešinela amen ki sekoja amari nevolja“ (2. Kor. 1:3, 4). Sar šaj te ova sar o Pavle?

10. Sar šaj te ikera amaro mangipe bašo Jehova zoralo?

 ¹⁰ O Pavle vakergja jekh način sar šaj te ikera amaro mangipe zoralo bašo Jehova, ov vakergja: „Molinen tumen sekogaš“. Ov isto agjaar pišingja: „Istrajnen ki molitva“ (1. Sol. 5:17; Rim. 12:12). Soske i molitva kerela amen te ova popaše e Devlea? Keda molinaja amen tegani keraja lafi e Jehovaja. Adava kerela te ova lea paše amala (Ps. 86:3). Keda vakeraja amare Dadeske soj ko nebo sa so isi amen hor ko vilo, tegani ovaja lea popaše (Ps. 65:2). Isto agjaar, amaro mangipe bašo Jehova bajrola keda dikhaja sar odgovorinela amenge ko molitve. Amen siem uverime kaj „o Jehova tano paše uzo sarinende so rodena le“ (Ps. 145:18). Keda isi amen doverba kaj o Jehova mangela amen hem poddržinela amen adava ka pomožinel amenge te ikljova ko krajo e problemencar so isi amen akana hem so šaj ka oven amen ki idnina.

11, 12. Sar šaj te bajrara amaro mangipe bašo biblisko čačipe?

¹¹ Sar hristijanja, amen mangaja o čačipe. O čačipe arakhaja ko e Devleskoro Lafi. O Isus vakergja ple Dadeske: „Tlo lafi tano čačipe“ (Jovan 17:17). Te šaj te manga o biblisko čačipe, amen mora te džana so pišinela ki Biblija (Kol. 1:10). Ama valjani nešto poviše te kera. Adava so pišinela ko Psalm 119 poglavje pomožinela amen te haljova so valjani te kera. (Čitin Psalm 119:97-100.) Sekova dive valjani hor te razmislina bašo adava so čitinaja tari Biblija. Keda razmislinaja sar pomožinela amen ko amaro životo o biblisko čačipe, tegani amaro mangipe bašo čačipe bajrola poviše.

¹² O psalmisti isto agjaar pišingja: „Kobor tane gudle tle lafija mle čhibjake, pogudle taro avgin!“ (Ps. 119:103). O bibliska publikacie so spreminela len e Devleskiri organizacija tane sar vkusno hajbe. Keda haja nešto so mangaja, tegani na sigjaraja soske mangaja te uživina ko hajbe. Slično agjaar, keda proučinaja na valjani te sigjara, nego valjani te odvojna amenge vreme bašo adava. Tegani ka uživina ko šuže lafija taro čačipe hem ka ovel amenge polokho te pamtina so čitingjem hem te koristina adava keda pomožinaja e javerenge (Prop. 12:10).

13. So pomožingja e Eremija te mangel e Devleskere lafija? Sar adava vlijajngja upri leste?

¹³ O proroko o Eremija mangela sine e Devleskere lafija. Ov vakergja: „Keda ale mange tle lafija, me čhivgjum len ko vilo, hem tlo lafi kergja man bahtalo hem radujnkergja mlo vilo, soske me phiravava tlo anav, Jehova, Devla so sian zapovedniko e angelengoro“ (Erem. 15:16). O Eremija razmislinela sine hor bašo e Devleskere skapocena lafija hem mangela len sine. Ov ceninela sine so šaj te kerel e Jehovaske ko anav lafi hem te objavinel leskiri poraka. Ako mangaja o biblisko čačipe, ka haljova kobor bari prednost isi amen so siem e Jehovaskere svedokija hem so propovedinaja bašo Carstvo ko akala posledna dive.

14. So javer ka pomožinel amen te bajrara amaro mangipe bašo biblisko čačipe?

¹⁴ So javer ka pomožinel amen te  bajrara amaro mangipe bašo biblisko čačipe? Valjani te ova redovna ko amare sostanokija, kote so sikljovaja taro Jehova. O proučibe i Biblija preku i Stražarsko kula sekova kurko tano jekh taro glavna načinija sar sikljovaja lestar. Ako mangaja te ovel amen pobari korist taro akava sostanok, valjani angleder šukar te spremina amen. Na primer, šaj te čitina sekova biblisko stiho soj dendo ki statija. Avdive, but manuša šaj lokhe te čitinen ili te peraven i Stražarsko kula ko plo elektronsko ured adaleske soj tani dostapno ko but čhibja ki jw.org hem ki aplikacija JW Li­brary. Isi elektronska formatija kote so šaj sigate te arakha o bibliska stihija tari statija proučibaske. Bizi razlika so koristinaja keda spreminaja amen, ako čitinaja šukar o bibliska stihija hem hor razmislinaja baši lende, amaro mangipe bašo biblisko čačipe ka bajrol. (Čitin Psalm 1:2.)

15, 16. a) Savi zapoved dengja amen o Isus ko Jovan 13:34, 35? b) Sar amaro mangipe bašo Devel hem baši Biblija tano povrzimo adalea te manga amare phralen?

¹⁵ Ki pli posledno rat ki Phuv, o Isus vakergja ple učenikonge: „Dava tumen nevi zapoved: mangen tumen jekh jekhea! Sar me so mangljum tumen, agjaar tumen da mangen tumen jekh jekhea. Taro adava sarine ka džanen kaj sien mle učenikija, ako isi tumen mangipe maškar tumende“ (Jovan 13:34, 35).

¹⁶ O mangipe bašo amare phralja hem phenja tano povrzimo e mangipaja bašo Jehova. Ako na mangaja e Devle, našti te manga amare phralen. Isto agjaar ako na mangaja amare phralen, našti te manga e Devle. O apostol Jovan pišingja: „Koj na mangela ple phrale, kaste so dikhela, našti te mangel e Devle, kaste so na dikhela“ (1. Jov. 4:20). Amaro mangipe bašo Jehova hem amare phralja isto agjaar tano povrzimo adalea te manga i Biblija. Soske? Ako mangaja  adava so sikljovaja tari Biblija, ka manga te šuna o zapovedija te manga e Devle hem amare phralen (1. Pet. 1:22; 1. Jov. 4:21).

17. Ko save načinija šaj te sikava mangipe?

¹⁷ Čitin 1. Solunjanite 4:9, 10. Ko kola načinija šaj te sikava mangipe amare phralenge ko sobranie? Šaj nesave pophure phraleske ili phenjake valjani pomoš te džal hem te iranel pe taro sostanokija. Nesave udovicake šaj valjani pomoš te popravinel pe nešto ko lakoro kher (Jak. 1:27). E phralenge hem e phenjenge soj tane obeshrabrime, soj ki depresija, ili isi len problemija valjani lenge amari poddrška, ohrabruvanje hem uteha (Izr. 12:25; Kol. 4:11). Amare lafencar hem postapkencar sikavaja kaj mangaja amare phralen hem phenjen (Gal. 6:10).

18. So ka pomožinel amen keda ka oven tikne problemija maškar amende?

¹⁸ I Biblija vakerela kaj „ko posledna dive“ taro akava lošno sveto, but manuša ka oven sebična hem ka mangen o pare (2. Tim. 3:1, 2). Sar sluge e Devleskere, valjani te trudina amen te bajrara amaro mangipe bašo Jehova, bašo leskoro Lafi hem bašo amare phralja. Adaleske so siem nesovršena, šaj ponekogaš te oven tikne problemija maškar amende. Ama, adaleske so mangaja amen, ka trudina amen te rešina bilo savo problemi ko jekh šukar način hem so šaj posigate (Ef. 4:32; Kol. 3:14). Nikogaš te na mukha amaro mangipe te šudrol! Namesto adava, ponadari da te ovel amen zoralo mangipe bašo Jehova, bašo leskoro Lafi hem bašo amare phralja.