Dža ko teksto

Dža ki sodržina

ISKUSTVO

Čorolo početok — barvalo krajo

Čorolo početok — barvalo krajo

Bijamo sium ki koliba so sine la samo jekh soba, ki tikni diz Liberti (Indijana, Amerika). Me roditelen više sine len trin čhave angleder mande — jekh čhavo hem duj čhaja. Pali mande, mi daj bijangja mle duje phralen hem mle phenja.

I kaštunali koliba kolate so bijandiljum

DŽIKOTE džava sine ki škola, na sine bare promene ki amari diz. Sine man ista součenikija taro prvo oddelenie, pa sa džikote na završingjum i škola. Ko adava tikno than, poviše manuša džanena pe sine maškar peste.

Siem sine efta čhave, hem panda sar tikno sikliljum te kerav buti ki farma

Uzi diz Liberti sine but farme kolende so najviše odgledinela pe sine čenka. Keda bijandiljum, mo dad kerela sine buti ki jekh farma. Keda sium sine tinejdžeri, sikliljum te vozinav traktori hem te kerav javera bukja ki farma.

Na džanava sar tano te ovel tut terno dad. Me dade sine le 56 berš keda bijandiljum, a me daja 35. Ov sine zoralo hem sasto manuš kova so mangela sine i buti, hem pomožingja amenge da te manga la. Na zarabotinela sine but pare, ama sekogaš sine amen than živibaske, šeja hem dovolno hajbaske. Ov sekogaš sine uzi amende keda valjani amenge. Me dade sine le 93 berš keda mulo, a me daja 86 berš. Nijekh lendar na služinela sine e Jehovaske. Taro sa me phralja hem phenja, samo jekh phral verno služinela sar starešina panda taro 1972 berš.

MLO TERNIPE

Mi daj but verujnela sine ko Devel. Sekoja nedela ingarela sine amen ki baptističko crkva. Prvo puti šungjum bašo trojstvo keda sine man 12 berš. Adaleske pučljum me daja: „Sar šaj o Isus te ovel hem o Čhavo hem o Dad ko isto vreme?“ Oj vakergja mange: „Mo čhavo, adaja tani sveto tajna. Nane amenge dendo te haljova la“. Mange čače na sine dendo te haljovav la. Ama, keda sine man otprilika 14 berš, krstingjum man ko jekh potok. Ola potopingje man ko pani trin puti — bašo Dad, bašo Čhavo hem bašo sveti duh!

1952 Keda sine man 17 berš, angleder te džav ki vojska

Ki sredno škola sine man amal kova so sine bokseri hem ov ubedingja man te počminav me da te vežbinav boks. Adaleske uljum členi ki jekh boksersko organizacija „Zlatna rukavice“. Na sium sine but šukar ko boks, adaleske otkažingjum man palo nekobor borbe. Palo adava, vikingje man te služinav ki amerikansko vojska hem bičhalgje man ki Germanija. Džikote služinava sine adari, okola so sine mange odgovorna bičhalgje man ki Voeno akademija soske mislingje kaj šaj te ovav šukar vodači. Ola mangle te kerav mange kariera ki vojska. Me na mangljum te ačhovav ki vojska, adaleske otkeda završingja mlo voeno roko taro duj berš, ko 1956 berš ikliljum tari vojska. Ama, kratko palo adava, uljum delo tari but pojaver vojska — organizacija koja soj odlučno te kerel adava so mangela o Devel.

1954-1956 Ki amerikansko vojska služingjum duj berš

POČMINAVA NEVO ŽIVOTO

Angleder te džanav o čačipe, sine man pogrešno mislenje bašo adava savo valjani te ovel jekh murš. Upri mande vlijajngje o filmija hem mle amala. Mislingjum kaj okola so kerena lafi baši Biblija nane has murša. Ama počmingjum te sikljovav nesave bukja so meningje mlo životo. Jekh dive, džikote vozinava man sine ko mlo lolo kabrioleti, duj čhaja mavtingje mange vastea. Ola sine me džamutreskere potikne phenja hem sine e Jehovaskere svedokija. Angleder leljum lendar o spisanija Stražarsko kula hem Razbudete se!, ama i Stražarsko kula sine mange phari haljojbaske. Akava puti kaningje man lende khere ko Sobranisko proučibe o lil. Adava sine jekh tikno sostanok koleste so proučinela pe sine i Biblija. Vakergjum lenge kaj ka razmislinav dali ka džav. Ola asandile hem pučle man: „Dea lafi?“ Me vakergjum lenge: „Dava lafi“.

Hari kaingjum man so vakergjum lenge adava, ama mangljum te ačhovav mle lafeste. Adaja rat geljum ko sostanok. O čhave mukhle mange najbaro vpečatok. Našti sine te verujnav kobor pendžarena i Biblija! Me džava sine me dajaja sekoja nedela ki crkva, a but hari pendžarava sine i Biblija. Adaleske odlučingjum te sikljovav poviše hem prifatingjum te proučinav i Biblija. Jekh taro prva bukja so sikliljum sine kaj o Semokjno Devel vikinela pe Jehova. Nekobor berš angleder, keda pučljum me daja bašo e Jehovaskere svedokija, oj vakergja mange: „Ola obožavinena nesave phure manuše so vikinela pe Jehova“. Ama, adava so sikliljum phravgja mle jakhja!

Sigate napredujngjum soske haliljum kaj arakhljum o čačipe. Krstingjum man mart 1957 berš, enja masek otkeda sium sine prvo puti ko sostanok. Mlo stavi meningja pe. But mange milo so sikliljum so vakerela i Biblija bašo adava so značinela te ovel pe has murš. O Isus sine sovršeno murš. Ov sine posilno hem pomokjno taro bilo kova javer murš. Ama, ov na marela pe sine e javerencar. Namesto adava, „ov mukhela sine o javera te dukhaven le“ baš sar so sine prorokujmo (Isaija 53:2, 7). Sikliljum kaj jekh čačutno sledbeniko e Isuseskoro „valjani te ovel ljubezno sarinencar“ (2. Tim. 2:24).

Počmingjum e pionersko službaja ko 1958 berš. Ama, kratko palo adava, mora sine nesavo vreme te čhinavav e službaja. Soske? Odlučingjum te ženinav man e Glorijaja, jekh taro čhaja so kaningje man ko Sobranisko proučibe o lil! Nikogaš na peljum pišmani baši adaja odluka. I Glorija sine biseri tegani, a biseri tani avdive da. Mange oj tani povredno taro najskapoceno dijamanti hem but sium bahtalo so ženingjum man laja! Oj ka vakerel tumenge nešto poviše baši peste:

„Siem sine 17 čhave. Mi daj verno služinela sine e Jehovaske. Oj muli keda sine man 14 berš. Palo adava, mo dad počmingja te proučinel i Biblija. Adaleske so ačhilem bizi daj, mo dad kergja lafi e direktorea tari škola me hem mi phen, koja so sine ko posledno berš tari škola, te dža ki škola ko različna dive — jekh dive me, jekh oj. Agjaar šaj sine jekh amendar te ačhovel khere hem te arakhel e potikne čhaven. Isto agjaar, keda mo dad ka iranel pe sine khere, o hajbe sine više gotovo. O direktori prifatingja, hem keraja sine agjaar sa džikote mi phen na završingja e školaja. Amencar proučinena sine duj familie kola so sine e Jehovaskere svedokija, hem tari amari familija krstingje pe 11 čhave. But mangava sine te džav ki služba, iako sium sine but ladžutni. Ko berša so nakhle, mo rom o Sem but pomožingja mange te phagav i ladž.“

E Glorijaja lelem amen ko fevruari 1959 berš. Zaedno služinaja sine sar pionerija. Ko juli isto berš dengjem molba baši betelsko služba. Čače mangaja sine te služina ko glavno sedište. Jekh manglo phral, o Sajmon Krejker kova so služinela sine ko Betel, otkeda dikhlja amari molba intervjuiringja amen. Vakergja amenge kaj momentalno nane potreba taro bračna parija ko Betel. Amen ponadari da mangaja sine te služina ko Betel, ama valjani sine but te adžikera.

Pišingjem dži ko glavno sedište hem zamolingjem te bičhalen amen kote so isi pobari potreba. Dengje amen samo jekh izbor: Pajn Blaf, ko Arkanzas (Amerika). Adari sine duj sobranija. Jekh sobranie sine bašo objavitelija tari parni, a o javer bašo objavitelija tari kali rasa. Siem sine bičhalde kote so sine objavitelija tari kali rasa, a adathe sine samo 14 objavitelija.

PROBLEMIJA ADALESKE SO SINE RASIZAM

Šaj pučena tumen soske e Jehovaskere svedokija odvojnena sine e objavitelen tari parni hem tari kali rasa. O odgovor bašo akava pučibe tano kaj ko adava vreme na sine amen javer izbor. Tegani o zakoni zabraninela sine manuša taro različna rase te kheden pe zaedno ko javna thana, sar na primer ko thana kote so obožavinela pe o Devel, hem isto agjaar sine opasnost taro nasilstvo. Ko but thana, o phralja darana sine kaj i dvorana ka ovel uništimi ako ki late khedena pe objavitelija taro duj rase. Asavke bukja čače slučinena pe sine. Ako Svedokija tari kali rasa džana sine ki služba taro kher ko kher ki naselba kote so živinena sine manuša tari parni rasa, i policija šaj sine te astarel len, pa čak te marel len. Adaleske, poštujnaja sine o zakonija te šaj te propovedina hem nadinaja amen sine kaj o bukja ka oven pošukar.

Ki služba na sine amenge sekogaš lokho. Keda propovedinaja sine ko podračje kote so živinena manuša tari kali rasa, ponekogaš bizo te manga khuvaja sine ko udar kote so živinena sine manuša tari parni rasa. Valjani sine sigate te odlučina dali ka vakera nešto kratko tari Biblija ili samo ka izvinina amen hem ka dža ponadari ko javer udar. Asavko sine o vreme tegani.

Džangjola pe, sar pionerija, valjani sine te kera buti te šaj te oven amen pare. I dnevnica najčesto sine trin dolarija. I Glorija kerela sine buti sar kukjno pomošnička ko nekobor familie. Jekh familija mukhela man sine te pomožinav lake, hem agjaar uspejnela sine te završinel posigate. Adari dena amen sine ručko — gotovo smrznimi hrana koja so delinaja la sine e Glorijaja angleder te dža amenge. Sekova kurko, i Glorija peglinela sine ki jekh familija. Me kerava sine buti ko dvoro, kosava sine o džamija hem kerava sine javera bukja ko kher. Ki jekh familija tari parni rasa, kosaja sine o džamija — i Glorija andraldan, a me avrijaldan. Adari ačhovaja sine celo dive hem dena amen sine ručko. Oj hala sine andre, ama našti sine te hal lencar zaedno, a me hava sine ki garaža. Adava na smetinela man sine. O hajbe sine sekogaš but vkusno. Ola sine šukar familija, ama upri lende vlijajnela sine i okolina. Setinava man jekh puti keda ačhiljum ki jekh benzinsko pumpa. Otkeda phergjum gorivo, pučljum e manuše kova so sine tari parni rasa so kerela sine adathe buti dali šaj i Glorija te džal ko toaleti. Ov dikhlja man holjame hem vakergja: „Phanlo tano“.

ŠUKARIPE SO NA BISTRELA PE

Tari javer strana, e phralencar sine amenge but šukar hem but mangaja sine i služba! Keda prvo puti alem ko Pajn Blaf, živinaja sine ko phral kova so ko adava vreme služinela sine sar sluga e sobranieskoro (avdive pendžardo sar koordinator ko starešinstvo). Leskiri romni tegani na sine ko čačipe, hem i Glorija počmingja te proučinel laja. Ko adava vreme, me počmingjum te proučinav lengere čhajaja hem lakere romea. Palo nesavo vreme, i daj hem i čhaj krstingje pe.

Sine amen but šukar amala taro sobranie kote so sine phralja tari parni rasa. Ola kaninena amen sine lende khere ko ručko, ama šaj sine te dža samo rakjate te šaj nikoj te na dikhel amen. Ko adava vreme sine but aktivno i organizacija Kju-kluks-klan, koja so širinela sine rasizam hem sine nasilno. Jekh puti, džikote slavinela pe sine o prazniko I rat e vešterkengiri, jekh manuš gordo bešela sine ki terasa uravdo ko parno mantili hem maska, isto sar so uravena pe sine o členija tari adaja organizacija. Ama, o negativna iskustvija na čhinavgje e phralen te oven ljubezna. Jekh nilaj valjangje amenge pare te dža ko kongres, hem jekh phral tari parni rasa prifatingja te kinel amaro vrda te šaj te pomožinel amenge. Jekh masek palo adava, otkeda celo dive siem sine ki služba taro kher ko kher hem vodingjem but bibliska kursija, irangjem amen khere but umorna taro tato. Khere adžikerela sine amen jekh but šužo iznenaduvanje — anglo kher sine parkirimo amaro vrda! Ko džami taro vrda sine čhivdo jekh tikno listo: „Iranava tumenge o vrda sar poklon. Tumaro phral“.

Jekh javer ljubezno postapka nikogaš nane te bistrav la. Ko 1962 berš kaningje man ki Škola bašo imenujme phralja ko Saut Lensing (Njujork). Akaja škola, koja so trajnela sine celo masek, dela sine obuka e phralenge so sine nadglednikija ko sobranija, e pokrainsko hem e oblastno nadglednikonge. Ko adava vreme na sine man buti hem sine amen hari pare. Ama, jekh telefonsko kompanija ko Pajn Blaf vikingja man ko intervju baši buti. Ako priminena man sine, ka ovav sine o prvo manuš tari kali rasa ki adaja firma. Palo nesavo vreme vakergje mange kaj ka priminen man ki buti. Na džanava sine so te kerav. Na sine man pare te džav ko Njujork. Seriozno razmislinava sine te prifatinav i buti hem te odbinav i pokana baši škola. Džikote razmislinava sine sar te pišinav o pismo kolea so ka odbinav i pokana, slučingja pe nešto so ka pamtinav le celo životo.

Jekh phen taro amaro sobranie, kolakoro rom na sine ko čačipe, khuvgja ko amaro udar rano sabajle hem dengja amen jekh pliko so sine pherdo parencar. Oj hem nekobor lakere čhave uštena sine but rano hem džana sine te ikalen i divo čar tari jekh niva pamukoja. Ola kerena sine akava te šaj te kheden pare bašo mlo drumo dži ko Njujork. Oj vakergja mange: „Dža ki škola hem sikljov kobor so šaj poviše, hem iran tut te sikave amen!“ Palo adava, pučljum ki telefonsko kompanija dali ka šaj te počminav bukjaja pandž kurke pokasno. Ola odlučno vakergje mange: „Na!“ Ama mange sine sajekh. Me više angjum odluka. Akana sium bahtalo so na prifatingjum adaja buti!

Ake sar i Glorija setinela pe ko Pajn Blaf: „Zamangljum adava podračje! Sekova masek sine man poviše taro 15 kursija. Sabajle džaja sine ki služba taro kher ko kher, a paloručko ko bibliska kursija hem ponekogaš ačhovaja sine dži ko 11 o saati rakjate. Uživinaja sine ki služba! Ni najhari nane te žalinav sine ako ačhovava ki adaja služba. Mora te priznajnav kaj na mangljum te meninav mli zadača hem te počminav e patuvačko službaja, ama e Jehova sine le javer namera“. Hem čače da sine agjaar.

KI PATUVAČKO SLUŽBA

Džikote siem sine pionerija ko Pajn Blaf, dengjem molba bašo specijalna pionerija. Čače mislingjem kaj ka služina sar specijalna pionerija. Soske? Džanaja sine kaj amaro oblastno nadgledniko mangela sine te služina sar specijalna pionerija ko jekh sobranie ko Teksas. Svidžinela pe sine amenge adaja ideja. Adaleske, adžikeraja sine hem adžikeraja sine, nadinaja amen sine kaj ka dobina odgovor, ama na resela sine amenge pismo. Konečno, jekh dive reslja amenge pismo. Sine amen dodelba te služina ki patuvačko služba! Adava sine ko januari 1965 berš. O phral Leon Viver, kova so akana služinela sar koordinator ko Odbor e podružnicakoro ki Amerika, sine imenujmo te služinel sar pokrainsko nadgledniko ko isto vreme mancar.

Darava sine te ovav pokrainsko nadgledniko. Otprilika jekh berš angleder, o oblastno nadgledniko Džejms A. Tomson valjani sine te dikhel dali pherava o uslovija. Ov ljubezno objasningja mange kote valjani te podobrinav man hem vakergja mange nesave veštine kola so valjani te oven jekhe šukar pokrainsko nadgledniko. Kratko otkeda počmingjum e pokrainsko službaja, haliljum kobor valjangja mange adava sovet. Otkeda uljum pokrainsko nadgledniko, o phral Tomson sine o prvo oblastno nadgledniko kasaja so sorabotingjum. But sikliljum taro adava verno phral.

But ceninava i pomoš so dobingjum taro iskusna phralja

Tegani o pokrainska nadglednikija na dobinena sine but obuka. Jekhe pokrainsko nadglednikoja nakhljum jekh kurko džikote posetinela sine jekh sobranie. Palo adava, ov nakhlja jekh kurko mancar džikote me posetinava sine javer sobranie. Tegani ov dengja mange predlogija hem sovetija, a palo adava gelo peske hem me valjani sine korkori te posetinav o sobranija. Setinava man kaj vakergjum e Glorijake: „Soske mora akana te džal peske?“ Ama palo nesavo vreme, haliljum jekh but važno buti — sekogaš ka oven šukar phralja kola so ka pomožinen tuke, ama samo ako dozvolinea lenge. Panda setinava man kobor but pomožingje mange o phralja Džejms R. Braun, kova so tegani sine patuvačko nadgledniko, hem o Fred Rask, kova so tegani služinela sine ko Betel.

Ko adava vreme sine but rasizam. Jekh puti, o Kju-kluks-klan sine le parada ki diz kote so posetingjem jekh sobranie. Ki javer prilika, džikote siem sine ki služba, khuvgjem ko jekh restorani te kera pauza. Keda uštiljum te džav ko toaleti, jekh manuš so dikhjola sine but holjamo hem sine le rasistička tetovaže alo pali mande. Ama tegani, jekh phral tari parni rasa, kova so sine but pokrupno hem mandar hem taro adava manuš, alo pali amende. Ov pučlja man: „Phrala Herd, sa i šukar?“ O javer manuš odma gelo peske bizo te koristinel o toaleti. Ko berša so nakhle haliljum kaj i čačutni pričina soske isi rasizam nane i boja ki koža, nego o grevo soj ki amende. Isto agjaar sikliljum kaj phral peske phral bizi razlika savi boja ki koža isi le, hem čak ka merel baši tute ako valjani.

BARVALO KRAJO

Sar pokrainsko nadgledniko služingjum 12 berš, a sar oblastno nadgledniko 21 berš. Ko adala berša sine amen but bereketija hem ohrabruvačka iskustvija. Ama, angli amende sine panda jekh bereketi. Ko avgust 1997 berš ostvaringja pe amaro suno kova so sine amen but berša. Siem sine kanime te služina ko Betel ki Amerika. Nakhle 38 berš otkeda prvo puti dengjem molba baši adaja služba. Jekh masek palo adava, počmingjem te služina ko Betel. Mislingjum kaj o odgovorna phralja mangena te pomožinav adari samo kratko vreme, ama na iklilo agjaar.

I Glorija sine biseri keda leljum la, hem panda tani

Mli prvo zadača sine te pomožinav ko Oddelenie baši služba. Adari but sikliljum! Adala phralja dobinena but osetliva hem phare pučiba taro starešinstva hem taro pokrainska naglednikija tari celo Amerika. But sium blagodarno e phralenge so obučingje man strplivo hem ljubezno. Ako akana iranena man adari, palem ka valjanel te sikljovav but bukja.

I Glorija hem me uživinaja ko Betel. Sekogaš uštaja sine rano, a adaja navika but pomožingja amenge ko Betel. Palo otprilika jekh berš počmingjum te služinav sar pomošniko ko Odbor baši služba taro Vodečko telo e Jehovaskere svedokongoro. Palo adava, ko 1999 berš, sium sine imenujmo te ovav členi taro Vodečko telo. Ki akaja zadača sikliljum but bukja. Ama, i najvažno buti so sikliljum tani kaj poglavari ko sobranie tano o Isus Hristos, a na nesavo manuš.

Taro 1999 berš isi man čest te služinav ko Vodečko telo

Keda razmislinava bašo mlo životo, ponekogaš osetinava man sar o proroko o Amos. O Jehova primetingja akale ponizno pastire kole so sine le ednostavno zadača te čhinel diva smokve kola so hana len sine samo o čorole. Ama, o Devel čhivgja e Amose te ovel proroko hem dengja le baro bereketi ki leskiri zadača (Amos 7:14, 15). Slično sar leste, o Jehova primetingja man da — čhavo jekhe čorole manušeskoro so kerela sine buti ki farma ko Liberti, Indijana. Hem o Jehova dengja man doborom but bereketija so ni našti te vakerav len sa! (Izr. 10:22). Mlo životo sine le čorolo početok ko materijalno pogled, ama ko duhovno pogled sine man but pobarvalo životo nego so šaj sine nekogaš te mislinav mange!