1. Ko kola duj bukja šaj te ova sigurna?

O JEHOVA otsekogaš mangela sine ple slugen hem sekogaš ka mangel len. Ov isto agjaar mangela i pravda (Ps. 33:5). Adaleske šaj te ova sigurna ko duj bukja: 1) O Jehova osetinela bari dukh keda nekoj postapinela nepravedno leskere slugencar hem 2) ov vetinela kaj ka kazninel okolen so postapinena nepravedno lencar. Ki prvo taro akala štar statie * dikhlem kaj o Zakoni so dengja le o Devel preku o Mojsej e Izraelconge temelinela pe sine ko mangipe. Adava zakoni pottikninela sine e Izraelcon te postapinen pravedno sarinencar, čak okolencar so našti sine korkori te zaštitinen pe (5. Moj. 10:18). E Mojseeskoro zakoni sikavela kobor baro mangipe isi e Jehova sprema ple sluge.

2. Bašo kola pučiba ka kera lafi?

² E Mojseeskoro zakoni čhinavgja te važinel ko 33 berš a.e., keda sine kerdo o hristijansko sobranie. Dali o hristijanja ačhile bizi zaštita koja so dela la sine o zakoni so temelinela pe sine ko mangipe hem sine pravedno? Na! E hristijanen sine len nevo zakoni. Ki akaja statija prvo ka dikha soj tano adava zakoni. Palo adava ka dikha o odgovorija ko akala pučiba: Soske šaj te vakera kaj akava zakoni temelinela pe ko mangipe? Soske šaj te vakera kaj tano sekogaš pravedno? Sprema akava zakoni, sar valjani te postapinen e javerencar okola so isi len avtoriteti?

3. Soj tano vklučimo ko „e Hristoseskoro zakoni“ kova soj spomnimo ko Galatite 6:2?

³ Čitin Galatite 6:2. E hristijanenge važinela „e Hristoseskoro zakoni“. O Isus na dengja ple sledbenikonge spisako zakonencar, nego dengja len upatstvija, zapovedija hem načelija sprema kola so valjani te živinen. Ko „e Hristoseskoro zakoni“ tano vklučimo sa adava so sikavgja o Isus. Akana, te dikha nešto poviše bašo akava zakoni.

4-5. Ko save načinija hem keda sikavela sine o Isus e manušen?

⁴ Ko save načinija sikavela sine o Isus e manušen? Prvo, ov sikavela len sine ple lafencar. Adava so vakerela sine o Isus sine le baro vlijanie soske vakerela sine o čačipe bašo Devel, sikavela sine baši čačutni smisla e životoskiri hem bašo adava kaj e Devleskoro Carstvo ka rešinel sa o problemija e manušengere (Luka 24:19). Dujto, o Isus sikavela sine ple primerea. Ple životoja ov sikavgja ple sledbenikonge sar valjani te živinen (Jovan 13:15).

⁵ Keda sikavela sine o Isus? Džikote trajnela sine leskiri služba ki Phuv (Mat. 4:23). Ov isto agjaar, sikavela sine ple sledbenikon kratko otkeda voskresningja. Na primer, pojavingja pe ple učenikonge kola so šaj sine poviše taro 500 džene, hem dengja len zapoved te keren učenikija (Mat. 28:19, 20; 1. Kor. 15:6). Sar poglavari e sobranieskoro, o Isus ponadari da dela sine upatstvija ple učenikonge otkeda irangja pe ko nebo. Na primer, okolu 96 berš a.e., o Hristos dengja upatstvo e Jovaneske te ohrabrinel hem te del sovet e hristijanenge so sine pomazanikija (Kol. 1:18; Otk. 1:1).

6-7. a) Kote tane pišime e Isuseskere sikajba? b) Sar sikavaja kaj šunaja e Hristoseskoro zakoni?

⁶ Kote tane pišime e Isuseskere sikajba? Ko štar evangelija tane pišime but bukja so vakergja hem kergja o Isus ki Phuv. A o javer delo taro Hristijanska grčka spisija pomožinela amenge te haljova sar razmislinela sine o Isus. Adava tano agjaar soske okola so pišingje len sine vodime taro sveti duh hem razmislinena sine sar o Hristos (1. Kor. 2:16).

⁷ So sikljovaja: E Isuseskere sikajba pomožinena amenge ko sa o aspektija taro amaro životo. Znači, e Hristoseskoro zakoni vlijajnela ko sa so keraja khere, ki buti, ki škola hem ko sobranie. Akava zakoni sikljovaja le keda čitinaja o Hristijanska grčka  spisija hem razmislinaja baši lende. Sikavaja kaj šunaja akava zakoni agjaar so živinaja sprema o upatstvija, o zapovedija hem o načelija kola so arakhljovena ko adava delo tari Biblija. Keda šunaja e Hristoseskoro zakoni, siem poslušna e Jehovaske, kova so grižinela pe amenge hem kastar so avela sa adava bašo so sikavgja o Isus (Jovan 8:28).

8. Ko so temelinela pe e Hristoseskoro zakoni?

⁸ Okola so živinena ko jekh stabilno kher kova soj gradimo ko zoralo temeli osetinena pe bezbedna. Slično agjaar, okola so živinena sprema jekh šukar zakoni soj gradimo upro zoralo temeli osetinen pe bezbedna. E Hristoseskoro zakoni tano čhivdo upro najšukar temeli — o mangipe. Soske šaj te vakera adava?

9-10. Kola primerija sikavena kaj o Isus kerela sine sa taro mangipe, hem sar šaj te dža palo leskoro primer?

⁹ Prvo, sa so kerela sine o Isus sine taro mangipe. O sočuvstvo tano jekh način sar sikavela pe mangipe. Adaleske so sine leske žal bašo manuša, o Isus sikavgja bute manušen, sasljargja e nasvalen, parvargja e bokhalen hem voskresningja e mulen (Mat. 14:14; 15:32-38; Mar. 6:34; Luka 7:11-15). Iako adala bukja lena sine lestar but vreme hem sila, o Isus spremno čhivela sine e javerengere potrebe angleder ple. Ama, o najvažno način sar sikavgja mangipe o Isus tano agjaar so dengja plo životo e javerenge (Jovan 15:13).

¹⁰ So sikljovaja: Šaj te dža palo e Isuseskoro primer agjaar so e javerengere potrebe ka čhiva angleder amare. Isto agjaar, šaj te dža palo leskoro primer adalea so ka sikljova te sikava poviše sočuvstvo e manušenge ko amaro podračje. Amen šunaja e Hristoseskoro zakoni keda taro sočuvstvo sprema o manuša propovedinaja o šukar haberi hem sikavaja len bašo Devel.

11-12. a) So sikavela kaj o Jehova but mangela amen? b) Sar šaj te sikava sar e Jehovaskoro mangipe?

¹¹ Dujto, o Isus pomožingja ple sledbenikonge te haljoven kaj leskoro Dad but mangela len. Džikote trajnela sine leskiri služba ki Phuv, o Isus ko but načinija sikavgja kobor but mangela o Jehova ple slugen. Na primer, o Isus sikavgja kaj sekova jekh amendar tano skapoceno amare Dadeske soj ko nebo (Mat. 10:31). O Jehova tano but bahtalo keda nesavo taro leskere bakhre so našavdilo kainela pe hem iranela pe ko sobranie (Luka 15:7, 10). O Jehova sikavgja plo mangipe agjaar so dengja ple Čhave sar otkupnina amenge (Jovan 3:16).

¹² So sikljovaja: Sar šaj te sikava sar e Jehovaskoro mangipe? (Ef. 5:1, 2). Sa amare phralja hem phenja tane amenge skapocena hem bahtale dodžakeraja sekole jekhe so palem iranela pe ko Jehova (Ps. 119:176). Amaro mangipe sprema o phralja hem o phenja sikavaja le adalea so daja amaro vreme hem sila te šaj te pomožina lenge, posebno keda ka valjani lenge (1. Jov. 3:17). Keda sikavaja mangipe sprema o javera, amen šunaja e Hristoseskoro zakoni.

13-14. a) Sprema Jovan 13:34, 35, savi zapoved dengja o Isus ple sledbenikonge, hem soske oj tani nevi? b) Sar sikavaja kaj šunaja i nevi zapoved?

¹³ Trito, o Isus zapovedingja ple sledbenikonge te sikaven samopožrtvuvano mangipe. (Čitin Jovan 13:34, 35.) Ki savi smisla akaja zapoved e Isuseskiri sine nevi? Ov rodingja te sikava mangipe ko način kova so na rodela pe sine ko e Mojseeskoro zakoni: te manga amare phralen isto sar o Isus so manglja amen. Te šaj te kera adava, valjani te sikava samopožrtvuvano mangipe. * Valjani te manga amare phralen hem phenjen čak poviše amendar. Mora te manga len doborom but so ka ova spremna te da amaro životo baši lende, isto sar o Isus so dengja plo životo amenge.

 ¹⁴ So sikljovaja: Sar sikavaja kaj šunaja i nevi zapoved? Agjaar so ka kera žrtve amare phralenge hem phenjenge. Doborom but mangaja len so siem spremna čak te mera lenge. Ama spremna siem te kera potikne žrtve da. Na primer, šunaja e Hristoseskoro zakoni keda trudinaja amen te pomožina nesave pophure phraleske ili phenjake te avel ko sostanokija, keda spremno otkažinaja amen taro nešto so mangaja te šaj te kera bahtalo nesave phrale ili keda koristinaja amaro odmor tari buti te šaj te pomožina keda isi prirodno katastrofa. Isto agjaar, pomožinaja o sobranie te ovel than kote so sekova jekh ka osetinel pe bezbedno hem prijatno.

15-17. a) Sar taro postapke e Isuseskere dikhela pe leskoro čuvstvo baši pravda? b) Sar šaj te dža palo e Isuseskoro primer?

¹⁵ Keda ki Biblija koristinela pe o lafi „pravda“, glavno mislinela pe te kere adava so o Devel vakerela kaj tano ispravno hem te na ove pristrasno džikote kerea adava. Soske šaj te vakera kaj e Hristoseskoro zakoni tano pravedno?

¹⁶ Prvo, razmislin sar taro e Isuseskere postapke dikhela pe leskoro čuvstvo baši pravda. Ko leskoro vreme, o evrejska verska vodačija mrzinena sine adalen so na sine Evreija, e obično narodo so sine Evreija dikhena len sine potele pestar hem na poštujnena sine e džuvlen. Ama, o Isus sekogaš postapinela sine pravedno sarinencar hem na sine pristrasno. Ov prifatingja adalen kola so sine len vera ki leste iako na sine Evreija (Mat. 8:5-10, 13). Ov propovedinela sine sarinenge bizo predrasude — hem e barvalenge hem e čorolenge (Mat. 11:5; Luka 19:2, 9). Nikogaš na postapinela sine grubo e džuvljencar hem na vredžinela len sine. Namesto adava, ov poštujnela len sine hem sine ljubezno lencar, čak okolencar kola so sine otfrlime taro javera (Luka 7:37-39, 44-50).

¹⁷ So sikljovaja: Amen da šaj te dža palo e Isuseskoro primer adalea so nane te ova pristrasna hem ka propovedina sa e manušenge so mangena te šunen o šukar haberi — bizi razlika dali tane barvale ili čorole, ili tari savi religija tane. O phralja džana palo leskoro primer adalea so sikavena poštovanje e džuvlenge. Keda keraja akala bukja, sikavaja kaj šunaja e Hristoseskoro zakoni.

18-19. So sikavela sine o Isus baši pravda, hem so sikljovaja taro adava?

¹⁸ Dujto, razmislin so sikavela sine o Isus baši pravda. Ov sikavela sine ple sledbenikon bašo načelija kola so šaj sine te pomožinen lenge te postapinen pravedno e javerencar. Na primer, razmislin bašo Zlatno pravilo (Mat. 7:12). Sarine mangaja o javera te postapinen amencar pravedno. Adaleske amen da valjani te postapina lencar pravedno. Tegani, šaj ola da ka oven pottiknime te postapinen pravedno amencar. Ama so ako doživinaja nesavi nepravda? O Isus sikavgja ple učenikon te ovel len doverba kaj o Jehova ka „kerel te dobinen pravda [okola] so rodena le dive hem rat“ (Luka 18:6, 7). Akala lafija tane, ustvari, jekh vetuvanje: amaro pravedno Devel tano svesno save ispitija isi amen ko akala posledna dive, hem ko vreme so ov odredingja le ka grižinel pe te dobina pravda (2. Sol. 1:6).

¹⁹ So sikljovaja: Ako živinaja sprema o načelija baši kola so sikavela sine o Isus, ka postapina pravedno e javerencar. A ako doživingjem nesavi nepravda ko akava sveto e Satanaskoro, šaj te utešinel amen adava so džanaja kaj o Jehova ka kerel te dobina pravda.

20-21. a) Sar valjani adala so isi len nesavo avtoriteti te postapinen e javerencar? b) Sar šaj jekh rom te sikavel samopožrtvuvano mangipe? v) Sar valjani jekh dad te postapinel ple čhavencar?

²⁰ Sprema e Hristoseskoro zakoni, sar valjani adala so isi len nesavo avtoriteti te postapinen e javerencar? Adaleske so akava  zakoni temelinela pe ko mangipe, akala phralja mora te sikaven poštovanje hem mangipe okolenge upri kaste so isi len avtoriteti. Ola na valjani te bistren kaj o Hristos mangela te sikava mangipe ko sa so keraja.

²¹ Ki familija. Jekh rom valjani te mangel ple romnja sar so mangela o Hristos e sobranie (Ef. 5:25, 28, 29). O rom valjani te džal palo e Isuseskoro primer hem te sikavel samopožrtvuvano mangipe ple romnjake adalea so ka čhivel lakere potrebe hem želbe angleder ple. Nesave romenge šaj tano pharo te sikaven asavko mangipe. Šaj barile ki sredina kote so o manuša na postapinena e javerencar pravedno hem mangipaja. Šaj lenge pharo te ciden pestar o lošna navike, ama mora te keren akala promene te šaj te sikaven kaj šunena e Hristoseskoro zakoni. Ako o rom sikavela samopožrtvuvano mangipe, tegani i romni poviše ka poštujnel le. Jekh dad kova so čače mangela ple čhaven nikogaš na povredinela len ni lafencar ni postapkencar (Ef. 4:31). Namesto adava, ov sikavela ple čhavenge mangipe hem vnimanie, hem adaleske ola osetinena pe bezbedna, mangena le hem isi len doverba ki leste.

22. a) Sprema 1. Petrovo 5:1-3, kaskoro tano o „stado“? b) Sar valjani o starešine te postapinen e „stadoja“?

²² Ko sobranie. O starešine valjani te na bistren kaj o „stado“ nane lengoro (Jovan 10:16; čitin 1. Petrovo 5:1-3). O lafija „e Devleskoro stado“ hem „e Devleskiri sopstvenost“ setinkerela e starešinen kaj o stado tano e Jehovaskoro. Ov mangela leskere bakhrencar te postapinel pe nežno hem mangipaja (1. Sol. 2:7, 8). O starešine kola so mangipaja kerena ple odgovornostija sar pastirija, kerena bahtalo e Jehova. Isto agjaar, kerena te ovel polokho e javerenge te mangen len hem te poštujnen len.

23-24. a) Savi uloga isi e starešinen keda nekoj ka kerel seriozno grevo? b) Keda o starešine rešinena asavke slučaija, bašo kola bukja valjani te razmislinen?

²³ Savi uloga isi e starešinen keda nekoj ka  kerel seriozno grevo? Lengiri uloga razlikujnela pe tari e sudiengiri hem e starešinengiri kola so ikerena pe sine ko Zakoni so dengja le o Devel e Izraelconge. Sprema o Zakoni, o murša so sine imenujme sine len odgovornost te rešinen o problemija so sine povrzime e čačutne obožavibaja, hem isto agjaar te rešinen o nesoglasuvanja maškar o Izraelcija hem o slučaija keda kerela pe sine nesavo kriminal. Ama, sprema e Hristoseskoro zakoni, keda nekoj ka kerel seriozno grevo, e starešinen isi len odgovornost te rešinen samo adala aspektija taro grevo so vlijajnena upro leskoro odnos e Devlea hem e sobraniea. Ola džanena kaj o Devel dengja pravo e vlastenge te rešinen o gragjanska hem kriminalna slučaija. Ko adava tano vklučimo hem lengoro pravo te čhiven parična ili zatvorska kazne (Rim. 13:1-4).

²⁴ Sar valjani te postapinen o starešine keda nekoj ko sobranie ka kerel seriozno grevo? Ola razgledinena o slučaj hem anena odluke agjaar so koristinena i Biblija. Isto agjaar, na bistrena kaj e Hristoseskoro zakoni temelinela pe ko mangipe. O mangipe pottikninela len te razmislinen bašo akala bukja: So valjani te keren te šaj te pomožinen nekaske ko sobranie kova so sine žrtva taro nekaskoro grevo? A bašo okova so kergja o grevo, o mangipe pottikninela len te razmislinen bašo akala bukja: Dali kainela pe? Dali šaj te pomožinen leske palem te ovel paše e Jehovaja?

25. So ka dikha ki naredno statija?

²⁵ But siem blagodarna so valjani te ikera amen ko e Hristoseskoro zakoni! Keda sarine daja sa amendar te šuna akava zakoni, keraja sekova jekh ko sobranie te osetinel pe manglo, cenimo hem bezbedno. Sepak, živinaja ko sveto kote so o lošna manuša ovena „taro lošna ko pološna“ (2. Tim. 3:13). Adaleske mora te pazina. Sar šaj o hristijansko sobranie te sikavel sar e Devleskiri pravda keda rešinena pe slučaija sar soj o seksualno zloupotrebibe čhaven? O odgovor ka dobina ki naredno statija.