Ko 2012 berš, o arheolozija arakhle tikne kotora taro jekh keramičko kjupi kova soj purano 3.000 berša. O istražuvačija sine iznenadime. Soske? Na bašo adava so arakhle kotora taro doborom purano kjupi, nego bašo adava so sine pišimo ki leste.

Keda o arheolozija spojngje o kotora taro kjupi šaj sine te čitinen o lafija soj pišime ki hanaansko čhib. Ko kjupi pišinela sine: „Esval Ben Veda“ so značinela „Esval, čhavo e Vedaskoro“. O arheolozija prvo puti arakhle akava anav te ovel pišimo ko nesavo purano predmeti.

Ki Biblija tano spomnimo javer manuš kova so vikinela pe sine Esval. Ov sine e Sauleskoro čhavo (1. Let. 8:33; 9:39). O profesori Jozef Garfinkel, kova so isto agjaar sine athe keda arakhlja pe o kjupi vakergja: „Interesno tano adava so o anav Esval pojavinela pe ki Biblija hem adava samo ko vreme keda vladinela sine o cari, o David, a akana isto agjaar pojavinela pe ko arheološko zapis kova so avela taro isto vreme“. Akava tano panda jekh primer bašo adava sar i arheologija potvrdinela adava soj tano pišimo ki Biblija.

Ki Biblija, o Esval, o čhavo e Sauleskoro, isto agjaar tano vikimo Isvostej (2. Sam. 2:10). Soske sine o lafi „val“ menimo e lafea „vostej“? Sprema o istražuvačija, o pisateli tari 2. Samoilova šaj na manglja te upotrebinel o anav Esval adaleske so e Izraelcon setinkerela len sine ko Vaal, o devel kova so obožavinena le sine o Hanaancija. Ama, o anav Esval šaj panda te arakha le ko biblisko lil 1. Letopisi.