1. Kaske obično sikavaja čest hem so ka dikha ki akaja statija?

SAR sikavaja čest nekaske? Adava keraja le agjaar so sikavaja leske posebno vnimanie hem poštujnaja le. Obično, sikavaja čest adalenge so zaslužinena adava, ili nekaske so isi le nesavi važno zadača ili odgovornost. Ki akaja statija ka dikha kaske valjani te sikava čest hem soske.

2, 3. a) Soske posebno o Jehova zaslužinela te sikava leske čest? (Dikh i slika ko početok tari statija.) b) Koj tano o Bakhro soj spomnimo ko Otkrovenie 5:13 hem soske valjani te sikava leske čest?

² Ko Otkrovenie 5:13 pišinela kaj „adava so bešela ko prestol“ hem „o Bakhro“ zaslužinena te sikava lenge čest. „Adava so bešela ko prestol“ tano o Jehova. Ko Otkrovenie 4 poglavje, o duhovna suštestvija soj ko nebo dena amen jekh pričina soske o Jehova, „okova so živinela zasekogaš“, zaslužinela te sikavel pe leske čest. Ola vakerena: „Mokjno Jehova, tu sian amaro Devel hem zaslužinea sarine te slavinen tut hem te sikaven tuke čest, soske tu kergjan sa o bukja, hem ola  postojnena soske tu agjaar mangljan“ (Otk. 4:9, 11).

³ „O Bakhro“ soj spomnimo ko Otkrovenie 5:13 tano o Isus Hristos. Kotar džanaja adava? Keda sine ki Phuv, baši leste sine vakerdo kaj tano „e Devleskoro Bakhro kova so cidela o grevo taro sveto“ (Jovan 1:29). Kova javer cari sine spremno te del plo životo sar otkupnina ple narodoske? Akaja tani šukar pričina soske valjani te sikava leske čest. O Isus zaslužinela i čest soske ov tano „Cari upro carija hem Gospodari upro gospodarija“ (1. Tim. 6:14-16). Šaj tu da osetinea tut isto sar o duhovna suštestvija ko nebo kola so giljavgje: „O Bakhro so sine žrtvujmo zaslužinela te priminel i mokj o barvalipe i mudrost i sila i čest i slava hem i falba“ (Otk. 5:12).

4. Soske tano mudro te sikava čest e Jehovaske hem e Isuseske?

⁴ Ko Jovan 5:22, 23 pišinela kaj o Jehova čhivgja e Isuse te ovel sudija upro sa o manuša. Adaja tani i glavno pričina soske valjani te sikava čest e Isuseske. Keda keraja adava, amen sikavaja čest e Jehovaske da. Keda sikavaja čest e Isuseske hem e Jehovaske, šaj te ovel amen večno životo. (Čitin Psalm 2:11, 12.)

5. Soske sekova manuš zaslužinela te sikavel pe leske čest ki odredeno mera?

⁵ O manuša tane kerde „sprema e Devleskoro liko“ (1. Moj. 1:27). Adava značinela kaj ola šaj te sikaven osobine slična sar e Devleskere. Na primer, šaj te sikaven mangipe, ljubeznost hem sočuvstvo. O Jehova kergja e manušen te ovel len sovest, adava tano čuvstvo te razlikujnen soj šukar hem soj lošno, soj česno hem so nane (Rim. 2:14, 15). But manuša mangena te oven ko mir e javerencar, hem mangena adava soj šukar hem čisto. Akava tano agjaar soske o Jehova tano Devel bašo redo hem bašo mir. Sa o manuša ko nesavo način šaj te sikaven osobine sar e Jehovaskere. Adaleske zaslužinena te sikava lenge čest hem te poštujna len (Ps. 8:5).

6, 7. Sar e Jehovaskere svedokija razlikujnena pe taro but manuša keda sikavena čest e javerenge?

⁶ Džanaja kaj valjani te sikava čest e javerenge, ama šaj te ovel pharo te odredina sar hem kobor te sikava lenge čest. Adava tano agjaar soske ko poviše manuša vlijajnela o stavi taro e Satanaskoro sveto. But džene kerena nesave manušen ple idolija. Namesto te sikaven lenge čest hem poštovanje sar so mangela o Jehova, ola sikavena lenge but bari čest hem dikhena ki lende sar devela. Imitirinena sportisten, glumcon, političaren, versko vodačen hem javere slavna manušen adalea so uravena pe hem ponašinena pe sar lende.

⁷ O čačutne hristijanja džanena kaj tano pogrešno te sikavel pe doborom bari čest e manušenge. Taro sa o manuša so živingje ki Phuv, samo o Isus dengja sovršeno primer palo kova so valjani te dža (1. Pet. 2:21). Na valjani te bistra kaj ki Biblija pišinela: „Sarine grešingje hem našti te resen e Devleskiri slava“ (Rim. 3:23). Adaleske, nijekh manuš na zaslužinela te ovel obožavimo. Keda sikavaja e manušenge čest poviše taro adava so valjani, tegani dukhavaja e Jehova.

8, 9. a) Sar dikhena e Jehovaskere svedokija ko vlastija? b) Keda na valjani te šuna e vlasten?

 ⁸ Nesave manuša zaslužinena te sikava lenge čest hem poštovanje baši lengiri odgovornost ili pozicija so isi len. Na primer, razmislin so kerena o manušikane vlade baši amende. Ola grižinena pe te ovel mir hem redo. Adava kerena le bašo amaro šukaripe. O apostol Pavle vakergja kaj valjani te ova lenge podložna. Ov isto agjaar vakergja: „Den sekaske adava so pripadinela: okoleske so rodela danok — danok,.. koj rodela čest — čest“ (Rim. 13:1, 7).

⁹ Adaleske, amen e Jehovaskere svedokija, trudinaja amen kobor so šaj, te sikava e vlastenge kaj poštunjaja len. Sekoja država isi la plo zakoni, hem ponekogaš adava so rodela pe amendar ki jekh phuv, šaj te razlikujnel pe taro adava so rodela pe ki javer. Amen sorabotinaja lencar džikote kerena pli buti. Ama, ako rodena amendar te kera nešto kolea so ka ova neposlušna e Jehovaske, amen našti te kera adava. Tegani, amen šunaja hem sikavaja čest poviše e Jehovaske nego e manušenge. (Čitin 1. Petrovo 2:13-17.)

10. Savo šukar primer dengje amen e Jehovaskere sluge taro purano vreme?

¹⁰ E Jehovaskere sluge taro purano vreme dengje amen šukar primer sar valjani te sikava čest e vlastenge. Jekh šukar primer tane o Josif hem i Marija. Ki jekh prilika, o Rimjanja mangle te keren popis, adaleske o Josif hem i Marija gele dži ko Vitleem, iako i Marija sine angleder o bijanibe (Luka 2:1-5). O apostol Pavle tano javer primer bašo adava sar te sikava poštovanje e vlastenge. Keda leskere neprijatelija vakergje kaj kerela nešto pogrešno, o način sar kergja lafi džikote braningja pe sikavgja kaj poštujnela e care e Agripa hem e Feste, o upraviteli ki rimsko provincija Judeja (Dela 25:1-12; 26:1-3).

11, 12. a) Soske na sikavaja posebno čest e verska vodačenge? b) So ulo keda jekh phral tari Avstrija sikavgja poštovanje jekhe političareske?

¹¹ Dali valjani te sikava posebno čest e versko vodačenge? Valjani te sikava lenge čest isto kobor so sikavaja e javerenge. Ama, ka ovel pogrešno ako sikavaja lenge posebno čest, čak keda adava rodena amendar. Soske? Adaleske so i hovavni religija na vakerela e manušenge o čačipe bašo Devel hem bašo leskoro Lafi, i Biblija. O Isus osudingja e hovavne versko učitelen hem vakergja lenge kaj tane licemerna hem lošna vodačija (Mat. 23:23, 24). Tari javer strana, nane pogrešno te sikava posebno čest hem poštovanje sprema nesave državna službenikija. Ako keraja agjaar, tegani ola šaj te pomožinen amen.

¹² Jekh asavko službeniko sine o Hajnrih Glajsner, političari tari Avstrija. Keda sine i Dujto svetsko vojna, astargje le o nacistija. Džikote sine ko vozi kova so valjani sine te ingarel le ko koncentraciono logori, ov zapoznajngja jekhe verno phrale tari Avstrija, o Leopold Englajtner. O phral sikavgja poštovanje džikote objasninela leske sine ko so verujnela, a o Glajsner šunela le sine vnimatelno. Keda završingja i vojna, o Hajnrih Glajsner nekobor puti koristingja pli funkcija te pomožinel e Jehovaskere svedokonge ki Avstrija.  Šaj tu da džanea javera primerija so sine len šukar rezultatija keda e Jehovaskere svedokija sikavgje poštovanje e državna službenikonge.

13. Kola manuša posebno zaslužinena te sikava lenge čest hem poštovanje, hem soske?

¹³ Amare phralja hem phenja zaslužinena te sikava lenge čest hem poštovanje. Akava posebno važinela bašo phralja so predvodinena, sar soj o starešine, o pokrainska nadglednikija, o phralja so služinena ko Odborija taro podružnice hem o phralja taro Vodečko telo. (Čitin 1. Timotej 5:17.) Ola grižinena pe e Devleskere narodoske, hem i Biblija baši lende vakerela kaj tane „manuša dende sar poklon“ (Ef. 4:8). Adaleske, zaslužinena te sikava lenge čest hem poštovanje bizi razlika tari savi nacija tane, savo obrazovanie isi len, savi buti kerena, dali tane barvale ili čorole. O hristijanja taro prvo veko dengje amen šukar primer. Ola poštujnena sine e phralen so predvodinena sine, adava keraja le amen da avdive. Keda siem akale phralencar, amen na ponašinaja amen lencar sar te phene tane angelija. Ama, sikavaja lenge čest hem poštujnaja len adaleske so trudinena pe te služinen amenge hem soj tane ponizna. (Čitin 2. Korinkjanite 1:24; Otkrovenie 19:10.)

14, 15. Sar razlikujnena pe o hristijanska starešine taro but religiozna vodačija?

¹⁴ Asavke starešine tane sar ponizna pastirija. Ola na mangena te ponašina amen lencar sar te phene tane nešto posebno. Adaleske but razlikujnena pe taro religiozna vodačija avdive, hem taro vodačija ko e Isuseskoro vreme. O Isus bašo verska vodačija  vakergja: „Mangena o najšukar thana ko gozbe hem o prva thana ko sinagoge hem te oven pozdravime ko ploštadija“ (Mat. 23:6, 7).

¹⁵ O hristijanska starešine tane poslušna e Isuseskere lafenge: „Ma mukhen te vikinen tumen učitelija, soske jekh tano tumaro učiteli, a sarine tumen sien phralja. Hem nikaste ki phuv ma vikinen le dad, soske jekh tano tumaro Dad, okova soj upre ko nebo. Ma mukhen ni te vikinen tumen vodačija, soske jekh tano tumaro Vodači, o Hristos. O najbaro maškar tumende neka ovel tumenge sluga. Soske, koj vazdela pe ka ovel ponižimo, a koj tano ponizno ka ovel vazdimo“ (Mat. 23:8-12). Keda sa o starešine ko celo sveto tane ponizna hem šunena e Isuseskere lafija, lengere phralja hem phenja ka mangen len, ka poštujnen len hem ka sikaven lenge čest.

16. Soske valjani ponadari da te trudina amen te sikava čest e javerenge?

¹⁶ Šaj ka valjani amenge vreme te sikljova sar ko ispravno način te sikava čest e javerenge. Adava isto valjani sine te sikljoven o hristijanja taro prvo veko (Dela 10:22-26; 3. Jov. 9, 10). Ama, vredinela te trudina amen te sikljova adava. Keda sikavaja čest e javerenge ko način sar so mangela o Jehova, ka oven amen but šukar rezultatija.

17. Kola tane nesave šukar rezultatija keda sikavaja čest nekaske so isi le avtoriteti?

¹⁷ Keda sikavaja čest hem poštovanje e manušenge so isi len avtoriteti, ola ka oven pospremna te braninen amaro pravo te propovedina. Čak šaj šukar te dikhen ko amaro propovediba. Akava slučingja pe angleder nekobor berša ki Germanija, keda jekh pionerka so vikinela pe Birgit geli ki škola kote so učinela sine lakiri čhaj. O nastavnikija vakergje lake kaj lenge but milo so sine len učenikija kola soj e Jehovaskere svedokija. Ola vakergje kaj akala čhave kergje i škola te ovel pošukar than učibaske. I Birgit vakergja: „Amare čhave tane sikavde te ponašinen pe sar so mangela o Devel, te sikaven čest hem poštovanje e nastavnikonge“. Jekh nastavniko vakergja kaj ako sa o čhave tane sar o Svedokija tegani lengiri buti ka ovel but polokhi. Adava so sine len doborom šukar mislenje bašo akala učenikija, pottikningja jekhe nastavniko palo nekobor kurke te džal ko kongres.

18, 19. So valjani te ovel amen ki godi keda sikavaja čest e starešinenge?

¹⁸ O načelija tari Biblija šaj te pomožinen amenge te haljova sar valjani te sikava čest e starešinenge ko sobranie. (Čitin Evreite 13:7, 17.) Amen valjani te pofalina  len adaleske so trudinena pe. Keda šunaja o upatstvija so dena amen, tegani pomožinaja lenge te oven bahtale džikote služinena. I Biblija vakerela kaj valjani te trudina amen te ovel amen sar lengiri vera. Ama, adava na značinela kaj valjani te urava amen ili te izgledina sar lende, te kera sar lende lafi ili te kera o govorija ko način sar so kerena ola. Ako keraja agjaar, tegani ka izgledinel kaj džaja palo manuša, a na palo Hristos. Na valjani te bistra kaj o starešine da tane nesovršena isto sar amende.

¹⁹ Keda sikavaja čest hem poštovanje e starešinenge hem na ponašinaja amen lencar sar te phene tane nešto posebno, adava ka pomožinel lenge. Tegani ka ovel lenge polokho te ačhoven ponizna hem te na mislinen kaj tane pošukar taro javera ili kaj sekogaš tane ko pravo.

20. Sar pomožinela amen adava so sikavaja čest e javerenge?

²⁰ Adava so sikavaja čest e javerenge pomožinela amen te na ova sebična hem te ačhova ponizna keda o javera sikavena amenge čest. Akava isto agjaar pomožinela amen te na ova obeshrabrime keda ka razočarinel amen nekoj so poštujnaja le. Javer korist tani adaja so ka ačhova obedineta e Jehovaskere organizacijaja. Ki organizacija na sikavela pe preterano čest nijekhe manušeske, bizi razlika dali služinela e Devleske ili na.

21. Koja tani i najvažno buti so keraja la keda sikavaja čest ko ispravno način?

²¹ Najvažno buti so keraja la keda sikavaja čest ko ispravno način, tani adaja so radujnaja e Jehova soske keraja adava so mangela ov hem ačhovaja leske verna. Tegani o Jehova šaj te odgovorinel e Satanaske, kova so vakerela kaj nijekh našti te ačhovel leske verno (Izr. 27:11). Poviše manuša ko sveto na džanena sar te sikaven čest e javerenge ko ispravno način. Amen siem but blagodarna so džanaja sar te sikava čest ko način sar so mangela o Jehova!