1. Ko so valjani te oven sigurna o roditelija angleder te krstinen pe lengere čhave?

„MASEKONCAR kerava sine lafi me dadea hem me dajaja kaj mangava te krstinav man, hem ola da but puti kerena sine mancar lafi bašo adava. Ola mangena sine te oven sigurna kaj haliljum kobor tani seriozno mli odluka. Ko 31 dekemvri 1934 berš alo adava važno dive ko mlo životo.“ Akale lafencar i Blosom Brant objasningja so slučingja pe keda odlučingja te krstinel pe. Avdive da, o roditelija mangena te pomožinen pumare čhavenge te anen mudra odluke. Ako o čhavo bizi nesavi šukar pričina odložinela te krstinel pe adava šaj lošno te vlijajnel upro leskoro amalipe e Jehovaja (Jak. 4:17). Ama, angleder o čhave te krstinen pe, mudro tano o roditelija te oven sigurna kaj ola tane spremna te oven e Isuseskere učenikija.

2. a) Savo problemi primetingje nesave pokrainska nadglednikija? b) Bašo so ka kera lafi ki akaja statija?

 ² Nesave pokrainska nadglednikija primetingje kaj but terne soj ko krajo taro ple tinejdžerska berša ili so isi len hari poviše taro 20 berš panda nane krstime iako barile ko čačipe. Pobaro delo lendar džana ko sostanokija hem ki služba, a isto agjaar dikhena pes sar Jehovaskere svedokija. Ama, tari nesavi pričina ola panda na dengje lafi kaj ka služinen e Jehovaske hem na krstingje pe. Ko nesave slučaija, ola na kergje adava soske lengere roditelija mislinena kaj nane spremna te krstinen pe. Ki akaja statija, ka kera lafi bašo štar pričine soske nesave roditelija na pottikninena pumare čhaven te krstinen pe.

3. Bašo so sine zagrižime o roditelija jekhe phenjakere?

³ O roditelija e phenjakere so spomningjem la ko prvo pasus, i Blosom, sine zagrižime dali oj tani dovolno bari te haljovel so značinela o krštevanje hem kobor seriozno tano adava. Sar šaj o roditelija te džanen dali lengoro čhavo tano spremno te del lafi kaj ka služinel e Jehovaske celo plo životo?

4. Sar e Isuseskiri zapoved so arakhljola ko Matej 28:19, 20 pomožinela e roditelenge avdive?

⁴ Čitin Matej 28:19, 20. Ki Biblija na pišinela ko kobor berš nekoj valjani te krstinel pe. Ama, šukar tano o roditelija te razmislinen so značinela te keren pe učenikija. Ki grčko čhib, o lafija „keren učenikija“ kola so bešena ko Matej 28:19 značinena te sikave nekas adalea so ka ovel tut cel te pomožine leske te džal palo Hristos. Učeniko tano nekoj so sikljovela hem haljovela adava so sikavgja o Isus hem mangela te ovel leske poslušno. Znači, panda taro bijanibe, e roditelengiri cel valjani te ovel keda sikavena e čhaven te pomožinen lenge te den lafi kaj ka služinen e Jehovaske celo plo životo hem te oven učenikija e Isuseskere. Džangjola pe, jekh bebe na pherela o uslovija te krstinel pe. Ama, i Biblija sikavela kaj čak o tikne čhave šaj te haljoven hem te zamangen o čačipe tari Biblija.

5, 6. a) Sprema adava so vakerela i Biblija bašo Timotej, so šaj te haljova bašo leskoro krštevanje? b) Sar šaj o mudra roditelija najšukar te pomožinen pumare čhavenge?

⁵ O Timotej odlučingja te služinel e Jehovaske panda sar terno. O apostol Pavle vakergja kaj o Timotej počmingja te sikljol bašo čačipe taro e Devleskoro Lafi „panda taro tiknipe“. E Timotejeskoro dad na služinela sine e Jehovaske, ama leskiri daj hem i baba pomožingje leske te mangel e Devleskoro Lafi. Adaleske, sine le zorali vera (2. Tim. 1:5; 3:14, 15). Keda sine le otprilika 20 berš, o Pavle biringja le te pomožinel leske ki misionersko služba (Dela 16:1-3).

⁶ Sekova čhavo tano različno. Na ovena zrela sa o čhave ko ista berša. Nesave čhave panda sar tikne haljovena o čačipe, anena mudra odluke hem mangena te krstinen pe. Javera šaj nane spremna te krstinen pe sa džikote na ovena hari pobare. O mudra roditelija na kerena pritisok pumare čhavenge te krstinen pe. Ola pomožinena sekole čhaveske duhovno te napredujnel doborom kobor so šaj. O roditelija tane bahtale keda lengere čhave postapinena mudro. (Čitin Izreki 27:11.) Ama, ola nikogaš na valjani te bistren  kaj lengiri cel tani te pomožinen pumare čhavenge te oven učenikija e Isuseskere. Adaleske, valjani te pučen pe: „Dali mo čhavo dovolno pendžarela o čačipe tari Biblija te šaj te del lafi kaj ka služinel e Jehovaske hem te krstinel pe?“

7. Dali valjani nekoj te džanel sa o detalija taro sekova biblisko sikljojbe te šaj te krstinel pe? Objasnin.

⁷ Džikote sikavena pumare čhaven, o roditelija pomožinena lenge šukar te džanen o čačipe. Adava ka pottikninel e čhaven te den lafi kaj ka služinen e Jehovaske celo životo. Ama, akava na značinela kaj o čhavo valjani te džanel sa o detalija taro sekova biblisko sikljojbe te šaj te del lafi kaj ka služinel e Jehovaske hem te krstinel pe. Sekova učeniko e Isuseskoro mora palo plo krštevanje ponadari da te sikljovel. (Čitin Kološanite 1:9, 10.) Tegani, kobor valjani nekoj te pendžarel i Biblija angleder te krstinel pe?

8, 9. So slučingja pe e čuvarea ko Filipi, hem so šaj te sikljova taro adava izveštaj?

⁸ O iskustvo jekhe familijakoro taro prvo veko šaj te pomožinel e roditelenge avdive (Dela 16:25-33). Ko 50 berš a.e., keda o Pavle sine ki dujto misionersko poseta, ov gelo ki diz Filipi. Džikote sine adari, le hem e Sila krivingje len bašo nešto so na kergje, astargje len hem čhivgje len ko zatvor. Rakjate, sine baro zemjotres hem phravdile sa o udara taro zatvor. O čuvari mislingja kaj sa o zatvorenikija našle hem manglja te mudarel pe. Ama, o Pavle čhinavgja le. Palo adava, o Pavle hem o Sila vakergje leske hem leskere familijake o čačipe bašo Isus. Ola verujngje ko adava so siklile bašo Isus hem halile kobor tano važno te oven leske poslušna. Adaleske, odma krstingje pe. So šaj te sikljova taro akava izveštaj?

⁹ O čuvari šaj sine rimsko vojniko ki penzija. Ov na džanela sine ništo bašo e Devleskoro Lafi. Znači, te šaj te ovel hristijani, ov valjani sine te sikljol o osnovna čačipa tari Biblija, te haljovel so adžikerela o Jehova taro ple sluge hem te mangel te ovel poslušno ko adava so sikavela sine o Isus. O bukja so siklilo len ko adava kratko vreme pottikningje le te krstinel pe. Džangjola pe, otkeda krstingja pe ov ponadari da valjani sine te sikljovel. Ako razmislinea bašo akava primer, so šaj te kere ako tlo čhavo vakerela tuke kaj mangela te krstinel pe adaleske so mangela e Jehova hem mangela te ovel leske poslušno? Šaj te mukhe le te kerel lafi e starešinencar te šaj te dikhen dali ov pherela o uslovija te krstinel pe. * (Dikh i fusnota.) Sar sa o javera krstime hristijanja, tlo čhavo ponadari da ka sikljovel  bašo Jehova celo plo životo, čak hem ki celo večnost (Rim. 11:33, 34).

10, 11. a) So mislinena nesave roditelija? b) Koja tani i najšukar zaštita jekhe čhaveske?

¹⁰ Nesave roditelija mislinena kaj ka ovel najšukar lengere čhave prvo te završinen pobari škola hem te ovel len šukar buti, a palo adava te krstinen pe. Akale roditelen isi len šukar namere, ama valjani te pučen pe: „Dali adava ka pomožinel me čhaveske te ovel čače uspešno ko životo? Dali adava tano ko sklad adalea so sikljovaja tari Biblija? Sar mangela o Jehova te koristina amaro životo?“ (Čitin Propovednik 12:1.)

¹¹ Važno tano te ovel amen ki godi kaj o sveto hem o bukja soj ki leste nane ko sklad adalea so rodela hem sar razmislinela o Jehova (Jak. 4:7, 8; 1. Jov. 2:15-17; 5:19). O paše amalipe e Jehovaja tano o najšukar način sar šaj jekh čhavo te zaštitinel pe taro Satana, taro akava sveto hem taro lošno razmislibe e svetoskoro. Ako e roditelenge tano najvažno lengere čhave te ovel le pobari škola hem šukar buti, tegani o čhavo šaj te verujnel kaj o bukja taro sveto tane považna taro leskoro amalipe e Jehovaja. Adava tano but opasno. Sar roditeli so mangea tle čhave, dali čače mangea akava sveto te sikavel le so valjani te kerel te šaj te ovel bahtalo? Ka ova čače bahtale hem uspešna samo ako o Jehova tano ko prvo than ko amaro životo. (Čitin Psalm 1:2, 3.)

12. Soske nesave roditelija mislinena kaj tano pošukar lengoro čhavo te adžikerel angleder te krstinel pe?

¹² Jekh daj objasningja soske na manglja lakiri čhaj te krstinel pe. Oj vakergja: „Ladžava te vakerav kaj i glavno pričina sine o isklučuvanje“. Isto sar akaja phen, nesave roditelija mislinena kaj tano pošukar lengoro čhavo te na krstinel pe sa džikote na ovela hari pobaro soske agjaar nane te kerel glupava  greške (1. Moj. 8:21; Izr. 22:15). Adala roditelija mislinena peske kaj ako lengoro čhavo nane krstimo, tegani našti te ovel isklučimo. Ama, soske asavko razmislibe tano pogrešno? (Jak. 1:22).

13. Ako nekoj nane krstimo, dali adava značinela kaj nane le odgovornost anglo Jehova? Objasnin.

¹³ Džangjola pe, o roditelija na mangena lengere čhave te krstinen pe angleder te oven spremna te den lafi kaj ka služinen e Jehovaske. Ama, pogrešno tano te mislinel pe kaj e čhave nane le odgovornost anglo Jehova sa džikote na krstinela pe. Jekhe čhave isi le odgovornost anglo Jehova keda džanela soj tano ispravno hem soj tano pogrešno anglo e Devleskere jakhja. (Čitin Jakov 4:17.) O mudra roditelija na obeshrabrinena pumare čhaven keda mangena te krstinen pe. Čak keda o čhavo tano tikno, ola sikavena le te mangel e Jehovaskere merilija bašo ispravno hem pogrešno, isto sar lende (Luka 6:40). O mangipe bašo Jehova ka zaštitinel e čhave te na kerel seriozno grevo, soske ka mangel te kerel adava soj ispravno anglo e Jehovaskere jakhja (Isa. 35:8).

14. Sar šaj o starešine te poddržinen adava so kerena o roditelija?

¹⁴ O starešine šaj te poddržinen adava so kerena o roditelija agjaar so pozitivno ka keren lafi bašo duhovna celija. Jekh phen nikogaš na bistergja adava so kergja lafi e phralea Rasel keda sine la šov berš. Oj vakergja: „Ov odvojngja 15 minutija te kerel mancar lafi bašo mle duhovna celija“. Savo sine o rezultati taro adava? Palo nesavo vreme, i phen uli pionerka hem ačhili ki adaja služba poviše taro 70 berš! Akava sikavela kaj o pozitivna lafija hem o ohrabruvanje šaj but te vlijajnen upro nekaskoro životo (Izr. 25:11). O starešine isto agjaar šaj te vikinen e roditelen hem e čhaven te pomožinen ko proektija povrzime održibaja hem čistibaja i dvorana. Ola šaj te den e čhavenge zadače so ka  odgovorinen ko lengere berša hem sposobnostija.

15. Sar šaj te pomožinen o javera taro sobranie?

¹⁵ Sar šaj o javera taro sobranie te pomožinen? Agjaar so ko soodvetno način ka sikaven griža e čhavenge. Na primer, šaj te primetine bukja so sikavena kaj o čhave ovena popaše e Jehovaja. Dali o čhave dengje šukar komentarija ko sostanok, ili dali sine len učestvo ki programa? Dali propovedingje nekaske ki škola, ili dali kergje adava soj ispravno keda sine ko iskušenie te keren nešto pogrešno? Ako oja, odma pofalin len bašo adava! Šaj te čhiva amenge cel te kera lafi e čhavencar angleder hem palo sostanok. Agjaar, o čhave ka osetinen pe sar delo taro sobranie (Ps. 35:18).

16, 17. a) Soske tano važno o čhave te krstinen pe? b) Kova bahtalipe šaj te osetinen o roditelija? (Dikh i slika ko početok tari statija.)

¹⁶ Jekh najbari čest so isi e roditelen tani te sikaven ple čhaven te mangen e Jehova (Ps. 127:3; Ef. 6:4). Ko purano Izrael, o čhave sine ko zavet e Jehovaja panda taro bijanibe. Ama, amare čhavencar avdive nane agjaar. Ako o roditelija mangena e Jehova hem o čačipe, na značinela kaj lengere čhave da ka keren adava. Panda taro dive keda jekh čhavo ka bijangjovel, o roditelija mora te ovel len cel te pomožinen leske te ovel e Isuseskoro učeniko, te del lafi kaj ka služinel e Jehovaske hem te krstinel pe. Nane ništo považno akalestar. Adava so nekoj ka del lafi kaj ka služinel e Devleske, ka krstinel pe hem verno ka služinel leske, ka del le možnost te spasinel pe ki bari nevolja (Mat. 24:13).

¹⁷ Keda i Blosom Brant vakergja kaj mangela te krstinel pe, lakere roditelija mangle te oven sigurna kaj oj tani spremno bašo adava. Keda sine sigurna kaj tani spremno, poddržingje lakiri odluka. I Blosom objasningja so kergja lakoro dad i rat angleder oj te krstinel pe. Oj vakergja: „Ov vakergja sarinenge te beša ko kočaka, hem palo adava molingja pe. Vakergja e Jehovaske kaj tano but bahtalo so leskiri tikni čhaj odlučingja te del lafi kaj ka služinel leske celo plo životo“. Palo poviše taro 60 berš, i Blosom vakergja: „Nikogaš nane te bistrav adaja rat!“ Amari želba tani sa o roditelija te osetinen o bahtalipe hem o zadovolstvo so avela keda lengere čhave dena lafi kaj ka služinen e Jehovaske hem krstinena pe.