1. Save problemija sine e hristijanen ko prvo veko?

NEGDE maškar o 62 hem o 64 berš a.e., o apostol Petar pišingja e hristijanenge so živinena sine ko Pont, ki Galatija, Kapadokija, Azija hem Vitinija (1. Pet. 1:1). Adale phralen hem phenjen sine len različno poteklo hem kultura. Sine len progonstvija, hem adaleske valjani sine lenge ohrabruvanje hem vodstvo. Isto agjaar, ola živinena sine ko but opasno vreme. O Petar pišingja: „Paše tano o krajo bašo sa“. Bašo pohari taro deš berš, o Erusalim valjani sine te ovel uništimo. So šaj sine te pomožinel e hristijanenge ko adava pharo vreme, bizi razlika kote živinena sine? (1. Pet. 4:4, 7, 12).

2, 3. Soske o Petar ohrabringja e phralen te oven gostoprimliva? (Dikh i slika ko početok tari statija.)

² Jekh buti so ohrabringja o Petar e phralen te keren tani te oven gostoprimliva (1. Pet. 4:9). O grčko lafi baši „gostoprimlivost“ bukvalno značinela „mangipe bašo jabandžie“. Ama, o Petar ohrabringja e phralen hem e phenjen te oven gostoprimliva jekh jekhea iako pendžarena pe sine hem sorabotinena sine. Sar ka pomožinel  sine lenge adava so ka oven gostoprimliva?

³ Adava ka kerel sine te oven popaše. A sar tano tuja? Dali setinea tut kobor šukar nakhljan tuke keda nekoj kaningja tut peste khere? Hem keda tu da kaningjan nekas tute khere, na kergja li tumen adava panda popaše jekh jekhea? Jekh šukar način sar šaj panda pošukar te pendžara e phralen hem e phenjen tano keda siem gostoprimliva. O hristijanja taro vreme e Petareskoro valjani sine te oven panda popaše jekh jekhea soske živinena sine ko vreme so ovela sine sa popharo. Isto važinela amenge da soske živinaja ko „posledna dive“ (2. Tim. 3:1).

4. Bašo kola pučiba ka kera lafi ki akaja statija?

⁴ Ko kola prilike šaj te ova gostoprimliva? So šaj te čhinavel amen te ova gostoprimliva, hem sar šaj te ova pošukar ko adava? So šaj te pomožinel amenge te ova šukar gostija?

5. Sar šaj te ova gostoprimliva ko sostanokija?

⁵ Ko sostanokija: O Jehova hem leskiri organizacija kaninena amen ko sostanokija. Amen mangaja sarine so avena ko amare sostanokija te osetinen pe šukar, posebno o neve (Rim. 15:7). Ola isto agjaar tane e Jehovaskere gostija, adaleske valjani te osetinen pe šukar, bizi razlika sar izgledinena ili sar tane uravde (Jak. 2:1-4). Ako dikhea kaj nekoj alo korkori, šaj li te vikine le te bešel tuja? Ov ka ovel tuke blagodarno ako pomožinea leske te haljovel so ka kerel pe ko sostanok hem te arakhel o stihija kola so čitinena pe. Akava tano jekh šukar način sar šaj te ova gostoprimliva (Rim. 12:13).

6. Sprema kaste najviše valjani te ova gostoprimliva?

⁶ Keda vikinaja nekas ko bešibe ili ko hajbe: O manuša taro biblisko vreme but puti sikavena sine kaj tane gostoprimliva agjaar so kaninena sine gostija ko hajbe, hem adalea sikavena sine kaj mangena te oven lencar amala hem te oven ko mir (1. Moj. 18:1-8; Sud. 13:15; Luka 24:28-30). Sprema kaste najviše valjani te ova gostoprimliva? Sprema amare phralja hem phenja taro sobranie. Sar so džala ko pološno akava sveto, amenge ka valjanel i pomoš hem o amalipe taro amare phrala hem phenja. Ko 2011 berš, o Vodečko telo meningja o vreme keda i betelsko familija ki Amerika ikerela o Proučibe i Stražarsko kula taro 6:45 paloručko ko 6:15 paloručko. Soske kergja adava? Ko izvestuvanje sine vakerdo kaj verojatno ka ovel polokho e betelitenge te oven gostoprimliva jekh jekhea ako o sostanok završinela porano. Javera da podružnice kergje akava. Akava dengja šukar prilika sarinenge tari betelsko familija pošukar te pendžaren pe jekh jekhea.

7, 8. Sar šaj te ova gostoprimliva e phralencar so avena te ikeren govorija ko amaro sobranie?

⁷ Ponekogaš o phralja taro javer sobranie, o pokrainsko nadgledniko ili o pretstavniko tari podružnica ikerena govorija ko amaro sobranie. Šaj li te koristina adaja prilika te ova gostoprimliva adale phralencar? (Čitin 3. Jovanovo 5-8.) Jekh način sar šaj te kera adava tano ako kaninaja len amende khere ko bešibe ili ko hajbe.

 ⁸ Jekh phen tari Amerika setinela pe: „Ko berša so nakhle, me rome hem man sine amen prilika te kanina amende khere bute govornikon lengere romnjencar. Sekova puti amari vera ovela sine pozorali hem isto agjaar sine amenge šukar. Nikogaš na pelem pišmani bašo adava“.

9, 10. a) Koj šaj ka valjani te ačhovel amende poviše vreme? b) Šaj li te pomožinen adala so isi len potikne khera? Vaker primer.

⁹ Gostija so ačhovena poviše vreme: Ko biblisko vreme sine normalno te spreminel pe nesave gostonge than sojbaske (Jov 31:32; Filim. 22). Avdive, amen da šaj ka valjani te kera adava. E pokrainsko nadglednikonge but puti valjani than sojbaske keda posetinena o sobranija. Akava šaj isto ka valjani okolenge so džana ko teokratska škole ili okolenge soj dobrovolcija gradibaske. A sar tano adalencar so ačhile bizo kher pali nesavi prirodno katastrofa? Lenge šaj ka valjanel than živibaske džikote na kerela pe lengoro kher. Na valjani te mislina kaj šaj te pomožinen samo okola so isi len bare khera. Ola šaj dži akana but puti kergje adava. Dali tu šaj te nudine nekaske than sojbaske, čak keda tlo kher tano potikno?

¹⁰ Jekh phral tari Južno Koreja setinela pe keda leste ale phralja hem phenja kola so učestvujngje ko teokratska škole. Ov pišingja: „Amen živinaja sine ko tikno kher hem siem sine nevo bračno pari, adaleske ko početok mislinava man sine. Ama, adava so ale o phralja hem o phenja amende kergja amen but bahtale. Sar nevo bračno pari, me hem mi romni šaj sine te dikha kobor šaj te ovel bahtalo jekh bračno pari keda zaedno služinela e Jehovaske hem ispolninela ple duhovna celija“.

11. Soske valjani te ova gostoprimliva e nevencar ko sobranie?

¹¹ Neve phralja hem phenja ko sobranie: Nesave phralja hem phenja ili familie šaj te selinen pe ko tlo than taro javera sobranija. Ola šaj ale te pomožinen ko tlo sobranie. Ili šaj tane pionerija kola soj tane bičhalde ko tlo sobranie. Adaja tani bari promena lenge. Ka valjani te prilagodinen pe ko nevo than, nevo sobranie, šaj čak ki nevi čhib ili kultura. Šaj li te kanine len ko bešibe, ko hajbe ili te džan negde zaedno? Adava ka pomožinel lenge te ovel len neve amala hem te prilagodinen pe ko neve okolnostija.

12. Kova iskustvo sikavela kaj na valjani but te šaj te ova gostoprimliva?

¹² Na valjani te spremine but bukja te šaj te ove gostoprimlivo. (Čitin Luka 10:41, 42.) Jekh phral setinela pe ko nešto so slučingja pe keda ov hem leskiri romni ule misionerija. Ov vakerela: „Siem sine terne, na siem sine iskusna hem falinela sine amenge amaro kher hem i familija. Jekh dive, me romnjake sine but pharo hem me probingjum te pomožinav lake, ama na uspejngjum. Tegani, ko 7:30 paloručko, nekoj khuvgja ko udar. Adaja sine jekh interesentka  koja so angja trin pomarandže. Oj ali te pozdravinel amen. Vikingjem la andre hem dengjem la čaša pani. Isto agjaar, kergjem čaj hem toplo čokolado. Panda na džanaja sine i čhib svahili, a oj na džanela sine angliski.“ O phral vakergja kaj akava iskustvo pomožingja lenge te počminen te oven amala e phralencar taro adava than hem te oven pobahtale.

13. Sar pomožinela amenge adava so siem gostoprimliva?

¹³ Dali sine prilike keda mislingjan tut dali te sikave gostoprimlivost? Ako oja, tegani šaj propuštingjan prilika te nakhe tuke šukar hem te oven tut večna amala. Te ovel pe gostoprimlivo tano jekh taro najšukar načinija sar šaj te na osetina amen korkori. Tegani, soske nekoj šaj te mislinel pe dali te ovel gostoprimlivo? Akana ka dikha nekobor pričine.

14. So šaj te kera ako nane amen dovolno vreme hem sila te sikava hem te prifatina gostoprimstvo?

¹⁴ Vreme hem sila: E Jehovaskoro narodo tano but zafatimo hem isi le but odgovornostija. Nesave šaj te mislinen kaj nane len dovolno vreme ili sila te oven gostoprimliva. Ako osetinea tut agjaar, šaj valjani te menine tlo raspored te šaj te sikave hem te prifatine gostoprimstvo. Akava tano važno soske i Biblija pottikninela amen te ova gostoprimliva (Evr. 13:2). Znači, ispravno tano te ova gostoprimliva. Ama, te šaj te sikava gostoprimlivost šaj ka valjani te nakhava pohari vreme ko bukja so nane doborom važna.

15. Soske nesave mislinena kaj našti te oven gostoprimliva?

¹⁵ Adava sar dikhea ki tute: Dali nekogaš mangljan te ove gostoprimlivo ama mislingjan kaj našti te kere adava? Ili šaj sian ladžutno ili mislinea kaj tle gostonge ka ovel dosadno. Šaj nane tut but pare hem mislinea kaj našti te nudine tle gostonge adava so o javera phralja hem phenja šaj. Ama ma bistre kaj tlo kher na valjani te ovel but šukar sredimo. Tle gostija ka oven bahtale ako tlo kher tano čisto hem uredno, hem ako tu ponašinea tut lencar ljubezno.

16, 17. So šaj te kere ako isi tut stres keda valjani te oven tut gostija?

¹⁶ Ako isi tut stres keda valjani te oven tut gostija, na sian korkori. Jekh starešina tari Britanija vakerela: „O spremibe e gostonge šaj te anel stres. Ama, adava tano povrzimo e službaja bašo Jehova, a sa soj povrzimo adalea anela zadovolstvo hem bereketija soj but pobare taro stres hem sekiracie. Nakhava sine mange šukar e gostoncar čak keda samo pijaja sine kafa hem keraja sine amenge lafi“. Sekogaš tano šukar te sikava interes e gostonge (Fil. 2:4). But manuša uživinena te vakeren ple iskustvija. Šaj te šuna lengere iskustvija samo ako družinaja amen lencar. Jekh javer starešina vakerela: „Keda mande khere avena o phralja hem o phenja taro sobranie, adava pomožinela mange te haljovav len hem te pendžarav len pošukar, posebno te džanav sar ola ale ko čačipe“. Ako sikavea interes tle gostonge, šaj te ove sigurno kaj sarine ka osetinen pe šukar.

¹⁷ Jekh pionerka ki koja so but puti avena sine te soven phralja hem phenja so učestvujngje ko različna teokratska  škole vakergja: „Ko početok sekirinava man sine soske mlo kher tano skromno hem isi man purano mebel. I romni jekhe instruktoreskiri tari škola pomožingja mange te na sekirinav man doborom. Oj vakergja kaj keda ple romea služinena ki patuvačko služba, najšukar nakhena peske keda tane gostija ko phralja kola so šaj nane len but materijalna sredstvija ama isi len ista duhovna celija sar lende — te služinen e Jehovaske hem te živinen ednostavno životo. Akava setingja man ko adava so vakerela sine amenge mi daj keda siem sine tikne: ’Pošukar tano te hal pe jekh činija zelenčuk adathe kote so isi mangipe‘“ (Izr. 15:17). Znači, na valjani te sekirina amen soske najvažno taro sa tano te sikava kaj mangaja amare goston.

18, 19. Sar adava so ka ova gostoprimliva ka pomožinel amenge te pobedina o negativna čuvstvija bašo javera?

¹⁸ Sar dikhea ko javera: So ako nekoj taro tlo sobranie nervirinela tut? Ako na trudinea tut te pobedine akala negativna čuvstvija, nane te meninel pe korkori pestar. Šaj nane te mange te kanine nekas tute khere ako na svidžinela pe tuke leskoro karakter. Ili šaj nekoj povredingja tut angleder hem pharo tuke te bistre adava.

¹⁹ I Biblija vakerela kaj šaj te ova ko pošukar odnosija e javerencar, čak amare dušmanencar, ako siem gostoprimliva. (Čitin Izreki 25:21, 22.) Ako kaninea nekas tute, šaj te uspejne te pobedine o negativna čuvstvija hem te ove ko mir lea. Šaj ka počmine te dikhe nesave šukar osobine  so isi le kola so o Jehova dikhlja len ki leste keda angja le ko čačipe (Jovan 6:44). Keda o mangipe pottikninela tut te kanine nekas so na adžikerela te kanine le, adava šaj te ovel početok jekhe šukar amalipaske. So valjani te kera te šaj te ovel amen mangipe so ka pottikninel amen ko adava? Jekh buti tani te šuna o sovet taro Filipjanite 2:3, kote so pišinela: „Ponizno dikhen e javeren sar pobare tumendar“. Valjani te razmislina ko kola načinija amare phralja hem phenja tane pošukar amendar. Verojatno šaj te sikljova tari lengiri vera, istrajnost, ili javera hristijanska osobine. Ako razmislinaja bašo lengere šukar osobine adava ka bajrarel amaro mangipe sprema lende hem ka ovel amenge polokho te ova gostoprimliva.

20. Soske valjani te ačhova amare lafeste keda prifatinaja nesavi pokana, hem sar šaj te kera adava?

²⁰ O David pučlja: „O Jehova, koj ka ovel gosto ko tlo šatori?“ (Ps. 15:1). Palo adava, o David kergja lafi bašo adava save manuša mangela o Jehova te oven leskere gostija. Jekh buti so valjani te keren tani te ačhoven ple lafeste. Ko Psalm 15:4 pišinela: „Ov na meninela plo vetuvanje, čak keda adava tano leske ki šteta“. Ako prifatinaja nesavi pokana, na valjani te otkažina la osven ako čače mora te kera adava. Adava so vikingja amen ko gosto šaj više spremingja nešto, hem ako otkažinaja, tegani sa so kergja tano džabe (Mat. 5:37). Nesave manuša otkažinena jekh pokana te šaj te prifatinen javer soske mislinena kaj tani pošukar. Dali adalea sikavena ljubeznost hem poštovanje? Valjani te ova blagodarna bašo sa so ka nudinel amenge adava so vikingja amen ko gosto (Luka 10:7). Ako mora te otkažina, tegani ka ovel ljubezno hem obzirno kobor so šaj angleder te vakera leske adava.

21. Sar adava so ka poštujna o običaija ko than kote so živinaja pomožinela amenge te ova šukar gostija?

²¹ Isto agjaar, važno tano te poštujna o običaija ko than kote so živinaja. Ko nesave kulture, normalno tano te dža ko gostija bizo te ove kanimo. A ko javera kulture, pošukar tano te dogovorine tut angleder te dža gosto nekaste. Ko nesave thana, o domakjini prvo dela o najšukar hajbe so isi le e gostonge. A ko javera thana, hem o domakjinija hem o gostija hana taro isto hajbe. Ko nesave thana, o gostija anena nešto hajbaske. Ko javera, o domakjinija mangena lengere gostija ma te anen ništo. Ko nesave kulture, o gostija šaj ko jekh ljubezno način te odbinen i prvo ili i dujto pokana. Ama ko javera, nane kulturno te odbinel pe i prvo pokana. Sekogaš valjani te trudina amen o domakjinija kaste so siem ko gostija te oven bahtale so kaningje amen.

22. Soske tano važno te ova „gostoprimliva jekh jekhea“?

²² O apostol Petar vakergja: „Paše tano o krajo bašo sa“ (1. Pet. 4:7). Panda hari, ka ovel amen i najbari nevolja so ka ovel ko sveto dži akana. Sar so džala ko pološno akava sveto, ka valjanel te ovel amen baro mangipe amare phralenge hem phenjenge. E Petareskoro sovet akana važinela poviše nego bilo keda angleder: „Oven gostoprimliva jekh jekhea“ (1. Pet. 4:9). Oja, o gostoprimstvo tano važno hem anela amenge zadovolstvo akana hem ki celo večnost.