1, 2. a) Sar osetinena pe nesave roditelija keda lengere čhave mangena te krstinen pe? b) Soske o govorniko so ikerela o govor krstibaske pučela e kandidaten dali dengje lafi kaj ka služinen e Jehovaske? (Dikh i slika ko početok tari statija.)

E MARIJAKERE roditelija dikhena ple čhaja sar tergjola zaedno javerencar so mangena te krstinen pe. O govorniko pučlja len duj pučiba. I Marija odgovoringja jasno hem celo glasoja. Palo adava, oj krstingja pe.

² E Marijakere roditelija sine but bahtale so lengiri čhaj dengja lafi kaj ka služinel e Jehovaske celo plo životo hem krstingja pe. Ama, angleder adava e Marijakiri daj sine hari sekirimi. Oj pučela pe sine: „Dali i Marija tani but tikni te krstinel pe? Dali čače haljovela kobor tano seriozno te del lafi kaj ka služinel e Jehovaske? Dali valjani te adžikerel panda  hari angleder te krstinel pe?“ But roditelija pučena pe slična pučiba keda lengere čhave ka vakeren lenge kaj mangena te krstinen pe (Prop. 5:5). Najvažno odluka so šaj nekoj te anel la tani te del lafi kaj ka služinel e Jehovaske celo plo životo hem te krstinel pe. (Dikh i ramka „ Dali dengjan lafi kaj ka služine e Jehovaske?“)

3, 4. a) Sar o apostol Petar sikavgja kobor tano važno o krštevanje? b) Soske o krštevanje šaj te sporedinel pe e gradibaja i arka ko vreme e Noeskoro?

³ O apostol Petar sporedingja o krštevanje e gradibaja i arka. Ov vakergja: „O krštevanje, soj pretstavimo adalea, akana spasinela tumen da“. (Čitin 1. Petrovo 3:20, 21.) I arka sine dokaz kaj o Noe celo vilea manglja te kerel e Devleskiri volja. O Noe verno kergja i zadača so dengja le o Jehova. Adaleske so e Noe sine le vera, o Jehova spasingja le hem leskere familija ko Potop. So manglja te vakerel o Petar akale sporedbaja?

⁴ Keda o manuša dikhle i arka, ola džanena sine kaj e Noe sine le vera ko Devel. Keda o manuša dikhena sar nekoj krstinela pe, ola džanena kaj ov dengja lafi te služinel e Devleske celo plo životo soske verujnela ki otkupnina hem ko voskresenie e Isuseskoro. Slično sar o Noe, okola so krstinena pe šunena e Devle hem kerena i zadača so dengja len ov. Hem isto sar so spasingja o Jehova e Noe ko Potop, ov ka spasinel ple verna krstime slugen keda ka uništinel akava lošno sveto (Mar. 13:10; Otk. 7:9, 10). Akava  jasno sikavela kobor tano važno te da lafi kaj ka služina e Jehovaske celo životo hem te krstina amen. Okova so odložinela te krstinel pe, šaj te našavel i prilika te dobinel večno životo.

5. So ka dikha ki akaja statija?

⁵ Adaleske so džanaja kobor tano važno o krštevanje, valjani te džana o odgovorija bašo akala trin pučiba: So vakerela i Biblija bašo krštevanje? So valjani nekoj te kerel angleder te krstinel pe? Soske valjani sekogaš te ovel amen ki godi kobor tano važno o krštevanje keda sikavaja amare čhaven ili e javeren so proučinena i Biblija?

6, 7. a) So značinena sine o krštevanja so kerela len sine o Jovan? b) Kaskoro krštevanje sine but pojaver taro sa o javera hem soske?

⁶ O Jovan Krstitel tano o prvo manuš koleske so i Biblija vakerela kaj krstinela sine javere manušen (Matej 3:1-6). Soske o manuša avena sine ki leste te krstinel len? Te sikaven kaj kainena pe baši ple grevija kolencar so na ikergje pe ko e Mojsejeskoro zakoni. Ama, o najvažno krštevanje so kergja o Jovan značinela sine nešto but pojaver. Le sine le bari čest te krstinel e Isuse, e Devleskere sovršeno Čhave (Matej 3:13-17). O Isus nikogaš na grešingja, adaleske na valjani sine te kainel pe (1. Pet. 2:22). Tegani, soske o Isus krstingja pe? Te sikavel kaj sine spremno te kerel e Devleskiri volja (Evr. 10:7).

⁷ Otkeda o Isus počmingja te propovedinel, leskere učenikija počmingje te krstinen javeren (Jovan 3:22; 4:1, 2). Adala manuša isto agjaar krstinena pe sine te sikaven kaj kainena pe baši ple grevija kolencar so na ikergje pe ko e Mojsejeskoro zakoni. Ama, otkeda o Isus voskresningja, okola so mangena sine te oven leskere učenikija valjani sine te krstinen pe tari javer pričina.

8. a) Koja zapoved dengja o Isus otkeda voskresningja? b) Objasnin kobor tano važno o krštevanje e hristijanenge.

⁸ Ko 33 berš a.e., kratko otkeda voskresningja, o Isus kergja lafi anglo poviše taro 500 murša, džuvlja hem šaj čak čhave da. Ki akaja prilika šaj vakergja: „Adaleske džan hem keren učenikija taro manuša taro sa o narodija, hem krstinen len ko anav e Dadeskoro hem e Čhaveskoro hem e sveti duhoskoro. Sikaven len te ikeren sa so zapovedingjum tumenge“ (Mat. 28:19, 20; 1. Kor. 15:6). O Isus dengja zapoved ple sledbenikonge te keren učenikija. Sekoj so mangela te lel leskoro „jarem“, ili javere lafencar te ovel leskoro učeniko, valjani te krstinel pe (Mat. 11:29, 30). Sekoj so mangela te služinel e Devleske ko ispravno način valjani te prifatinel kaj o Jehova preku o Isus ispolninela pli namera. Tegani, leskoro krštevanje ka ovel prifatimo taro Devel. Ki Biblija isi but dokazija kaj e Isuseskere učenikija taro prvo veko džanena sine kobor tano važno o krštevanje. Ola na mislinena sine kaj valjani te odložinen plo krštevanje (Dela 2:41; 9:18; 16:14, 15, 32, 33).

9, 10. So šaj te sikljova bašo krštevanje taro Etiopjani hem taro Savle?

⁹ Čitin Dela 8:35, 36. Jekh Etiopjani kova so prifatingja i evrejsko vera iranela pe sine khere taro hrami ko Erusalim kote so gelo te obožavinel e Devle. E Jehovaskoro angeli bičhalgja e Filipe te propovedinel akale manušeske o šukar haberi bašo Isus. Sar reagiringja o Etiopjani? Ov halilo kobor tano važno te prifatinel e Isuse sar plo Gospodari hem mangela sine te kerel adava so rodela o Jehova taro hristijanja. Adaleske, ov krstingja pe bizo te odložinel.

¹⁰ Panda jekh primer tano jekh Evrei so vikinela pe sine Savle. Celo evrejsko nacija sine ko zavet e Devlea, ama o Jehova otfrlingja len soske na šungje le. O Savle verujnela sine kaj o Evreija ponadari da služinena sine e Devleske ko ispravno način, adaleske progoninela sine e hristijanen. Ama, jekh dive, o voskresnimo Isus baši kaste o Savle mislinela sine kaj tano mulo, kergja lea lafi taro nebo. Sar reagiringja o Savle? Spremno prifatingja i pomoš taro hristijansko učeniko o Ananija. I Biblija vakerela: „Uštilo, hem krstingja pe“ (Dela 9:17, 18; Gal. 1:14). Ov palo adava ulo pendžardo sar apostol Pavle. Znači, samo so halilo kaj o Devel preku o Isus ispolninela pli namera, o Savle krstingja pe bizo te odložinel. (Čitin Dela 22:12-16.)

11. a) So pottikninela okolen so proučinena i Biblija te krstinen pe? b) Sar osetinaja amen keda nekoj krstinela pe?

¹¹ Avdive da tano slično bute manušencar so proučinena i Biblija, bizi razlika dali tane terne ili phure. Adaleske so mangena hem verujnena ko adava so vakerela i Biblija, ola bizo te odložinen mangena te den lafi kaj ka služinen e Jehovaske celo plo životo hem te krstinen pe. Ustvari, o govor okolenge so mangena te krstinen pe tano but važno delo taro sekova kongres. E Jehovaskere svedokija tane bahtale keda o interesentija ka prifatinen o čačipe tari Biblija hem ka krstinen pe. O roditelija da tane but bahtale keda lengere čhave krstinena pe. Ko 2017 službeno berš, poviše taro 284.000 manuša dengje lafi kaj ka služinen e Jehovaske celo plo životo hem krstingje pe (Dela 13:48). Ola halile kaj valjani te krstinel pe sekoj so mangela te ovel hristijani. Ama, so valjani sine te keren angleder te krstinen pe?

12. So valjani nekoj te kerel angleder te krstinel pe?

¹² Angleder nekoj te krstinel pe, valjani te sikljol o čačipe bašo Devel, koja tani leskiri namera e  Phuvjaja hem e manušencar, hem so kergja ov te šaj te spasinel e manušen (1. Tim. 2:3-6). Palo adava valjani te ovel le vera koja so ka pomožinel leske te šunel e Devleskere zakonija hem te na kerel više adava so mrzinela o Jehova (Dela 3:19). Akava tano važno soske o Jehova nane te prifatinel o vetuvanje so dela le nekoj kaj ka služinel leske ako ponadari da kerela nešto so mrzinela o Devel (1. Kor. 6:9, 10). Ama, adava nane sa. Okola so mangena te den lafi kaj ka služinen e Jehovaske valjani te džan ko sostanokija, redovno te propovedinen o šukar haberi hem te sikaven e javeren bašo Devel. Akava rodela pe sekole jekhestar so mangela te džal palo Hristos (Dela 1:8). Ov valjani te kerel sa akala bukja, a palo adava korkori ki molitva šaj te del lafi kaj ka služinel e Jehovaske celo plo životo hem te krstinel pe.

13. Džikote proučinaja e javerencar, soske na valjani te bistra kaj ola našti te oven čačutne hristijanja ako na krstinena pe?

¹³ Džikote pomožinaja amare čhavenge hem e javerenge so proučinena te keren promene, na valjani te bistra kaj okola so čače mangena te džan palo Isus mora te krstinen pe. Tegani, nane te dara ko soodvetna prilike te vakera lenge kobor tano važno te den lafi e Jehovaske kaj ka služinen leske hem te krstinen pe. Mangaja amare čhave hem o javera so proučinena i Biblija te napredujnen duhovno hem te krstinen pe!

14. Soske na valjani nikaske te kera pritisok te krstinel pe?

 ¹⁴ Džangjola pe, nikoj na valjani te kerel pritisok ple čhaveske ili javereske so proučinela te krstinel pe. O Jehova na čhivela nikas silaja te služinel leske (1. Jov. 4:8). Džikote sikavaja e javeren, mora te pomožina lenge te haljoven kobor tano važno te oven paše amala e Jehovaja. Ako o interesenti tano čače blagodarno so džanela o čačipe bašo Devel hem čače mangela te kerel sa so rodela pe taro jekh čačutno hristijani, ov ka mangel te krstinel pe (2. Kor. 5:14, 15).

15, 16. a) Dali tano odredimo ko kobor berš nekoj šaj te krstinel pe? Objasnin. b) Soske jekh interesenti valjani te krstinel pe sar Jehovaskoro svedoko iako sine krstimo ki nesavi javer religija?

¹⁵ Nane odredimo ko kobor berš nekoj šaj te krstinel pe. Sekoj tano različno, hem nesave interesentija napredujnena posigate taro javera. But džene krstingje pe keda sine terne, hem beršencar tane verna e Jehovaske. Javera sine but pophure keda šungje o čačipe hem krstingje pe. Nesave lendar isi len čak poviše taro 100 berš!

¹⁶ Jekh manušni koja so proučinela sine i Biblija, angleder sine krstimi ko nekobor različna religie. Adaleske pučlja e phenja kolaja so proučinela sine dali čače valjani palem te krstinel pe. I phen sikavgja lake nekobor bibliska stihija so odgovoringje ko lakoro pučibe. I manušni krstingja pe otkeda halili so vakerela i Biblija, iako sine la paše 80 berš. So sikljovaja taro akava iskustvo? O Jehova ka prifatinel amaro krštevanje samo ako točno džanaja koja tani leskiri volja. Adaleske, čak keda nekoj sine krstimo ki javer religija, valjani te krstinel pe sar Jehovaskoro svedoko. (Čitin Dela 19:3-5.)

17. Bašo so valjani te razmislinel nekoj ko dive keda ka krstinel pe?

¹⁷ O dive keda nekoj krstinela pe tano but radosno dive. Isto agjaar, adava tano dive keda valjani šukar te razmislinel so značinela te del pe lafi te služinel pe e Jehovaske celo životo hem so značinela o krštevanje. Ako nekoj mangela te živinel sar čačutno hristijani, valjani but te trudinel pe. E Isuseskere učenikija na valjani „te živinen više peske, nego leske kova so mulo lenge hem sine voskresnimo“ (2. Kor. 5:15; Mat. 16:24).

18. Baši kola pučiba ka kera lafi ki javer statija?

¹⁸ Sar so dikhlem ki akaja statija, i odluka te ovel pe hristijani tani but seriozno. Adaleske e Marijakiri daj pučlja pe o pučiba so spomningjem len ko početok tari akaja statija. Ako sian roditeli, šaj pučea tut: „Dali mo čhavo tano spremno te krstinel pe? Dali ov dovolno pendžarela e Jehova te šaj te del lafi kaj ka služinel leske celo životo? Dali me čhave valjani te ovel le šukar škola hem buti angleder te krstinel pe? So ako kerela seriozno grevo otkeda ka krstinel pe?“ Baši akala pučiba ka kera lafi ki javer statija hem ka dikha sar šaj o roditelija ispravno te dikhen ko krštevanje.