1. Koja tani jekh taro bukja bašo Isus so najviše vooduševinela amen? Objasnin.

JEKH buti so najviše vooduševinela amen bašo Isus tani leskiri sposobnost te haljovel amare problemija so isi amen sar nesovršena manuša. Džikote sine ki Phuv, o Isus sine bahtalo okolencar soj bahtale hem rovela sine okolencar so rovena (Rim. 12:15). Na primer, otkeda sine ki služba, leskere 70 učenikija irangje pe bahtale. Ki adaja prilika „o sveti duh phergja e Isuse bahtalipaja“ (Luka 10:17-21). Ki jekh javer prilika, keda dikhlja kobor sine tažna o najpaše e Lazareskere adaleske so mulo, o Isus sine „but pogodimo hem tažno“ (Jovan 11:33).

2. So pomožingja e Isuseske te sikavel sočuvstvo e manušenge?

² So pottikningja akale sovršeno manuše te sikavel doborom milost hem sočuvstvo sprema o nesovršena manuša? Najvažno buti sine adaja so mangela sine e manušen. Sar so vakergjem ki angluni statija, ov sine posebno bahtalo „e manušikane čhavenge“ (Izr. 8:31). Leskoro mangipe sprema lende pottikningja le šukar te džanel o način sar razmislinena o manuša. O apostol Jovan vakergja: „Ov džanela sine so isi e manuše ko vilo“ (Jovan 2:25). E Isuse sine le baro sočuvstvo sprema o manuša. Adaleske so osetinena sine kaj mangela len, ola šunena sine o haberi bašo e Devleskoro Carstvo. So sikljovaja taro akava? Ako trudinaja amen te sikava sočuvstvo e manušenge kaske so propovedinaja, ola ka oven pospremna te prifatinen amari pomoš (2. Tim. 4:5).

3-4. a) Sar ka dikha ki amari služba ako siem sočuvstvitelna? b) So ka dikha ki akaja statija?

³ O apostol Pavle džanlja kaj isi le odgovornost te  propovedinel, amen da isi amen adaja odgovornost (1. Kor. 9:16). Ama, ako isi amen sočuvstvo, amari služba nane te kera la samo tari odgovornost. Ki late ka dikha sar prilika te sikava e manušenge kaj mangaja len hem kaj mangaja te pomožina lenge. Džanaja kaj „poviše isi bahtalipe keda dela pe nego keda lela pe“ (Dela 20:35). Ako propovedinaja adaleske so mangaja te pomožina e manušenge, poviše ka uživina ki služba.

⁴ Ki akaja statija ka dikha sar šaj te sikava sočuvstvo ki služba. Prvo, ka dikha so šaj te sikljova taro adava sar o Isus dikhela sine ko manuša. Palo adava ka dikha ko kola štar načinija šaj te dža palo leskoro primer (1. Pet. 2:21).

5-6. a) Kaske sikavgja sočuvstvo o Isus? b) Sprema Isaija 61:1, 2, soske sine žal e Isuseske bašo manuša so propovedinela lenge sine?

⁵ Te dikha jekh primer sar o Isus sikavgja sočuvstvo. Ki jekh prilika, o Isus hem leskere učenikija sine but umorna soske propovedingje bizo te odmorinen pe. Na sine len čak „vreme ni te han“. Adaleske o Isus vikingja len te džan ko jekh than kote so nane nikoj te šaj te odmorinen pe. Ama, o manuša doznajngje bašo akava hem resle ko adava than angleder te resen o Isus hem leskere učenikija. So kergja o Isus keda dikhlja akale manušen? I Biblija vakerela: „Pelo leske žal * baši lende, soske sine sar bakhre bizo pastiri. Hem počmingja te sikavel len bašo but bukja“ (Mar. 6:30-34).

⁶ Soske e Isuseske sine žal bašo akala manuša? Ov dikhlja kaj tane „sar bakhre bizo pastiri“. Šaj o Isus primetingja kaj nesave taro adala manuša tane čorole hem kaj mora te keren but buti te šaj te grižinen pe bašo ple familijakere osnovna potrebe. Šaj nesave lendar sine but tažna soske mulo lendar nekoj soj lenge but paše. Ako sine agjaar, o Isus šaj sine te haljovel  lengiri situacija. Sar so dikhlem ki angluni statija, šaj e Isuse da sine le slična problemija. O Isus grižinela pe sine e javerenge hem ov mangela sine te utešinel len. (Čitin Isaija 61:1, 2.)

7. Sar šaj te dža palo e Isuseskoro primer?

⁷ So sikljovaja taro e Isuseskoro primer? Okolu amende da isi manuša kola soj „sar bakhre bizo pastiri“. Isi len but problemija. Amen isi amen baš adava so valjani lenge — o šukar haberi bašo e Devleskoro Carstvo (Otk. 14:6). Isto sar amaro Učiteli, amen da propovedinaja o šukar haberi adaleske soj amenge žal okolenge soj ki lošno situacija hem mangaja te pomožina lenge (Ps. 72:13).

8. Kova tano jekh način sar šaj te sikava sočuvstvo ki služba? Vaker primer.

⁸ So šaj te pomožinel amenge te sikava sočuvstvo e manušenge so propovedinaja? Valjani te trudina amen te čhiva amen ko lengoro than hem te ponašina amen lencar isto sar so bi mangaja ola te ponašinen pe amencar * (Mat. 7:12). Te dikha štar načinija sar šaj te kera adava. Prvo, razmislin bašo potrebe sekole jekheskere. Te dikha jekh primer: Jekh šukar doktori razmislinela bašo potrebe sekole pacienteskere. Ov pučela nekobor pučiba e paciente hem šunela le šukar džikote vakerela leske sar osetinela pe. Namesto odma te del le terapija, o doktori šaj ka odlučinel nesavo vreme te dikhel save simptomija isi e paciente hem palo adava te del le i terapija so odgovorinela leske. Keda propovedinaja, amen da isi amen slično uloga sar adava doktori. Na valjani te koristina sekogaš isto metoda keda počminaja te kera lafi e manušencar ki služba. Namesto adava, valjani te trudina amen te haljova o okolnostija hem o stavija sekole jekheskere.

9. So na valjani te kera džikote siem ki služba?

⁹ Keda propovedinea nesave manušeske, ma mislin odma kaj džanea ko save okolnostija tano, ko so verujnela hem soske verujnela ko adava (Izr. 18:13). Namesto adava, probin te doznajne nešto poviše bašo adava manuš adalea so ka puče le taktična pučiba (Izr. 20:5). Ako ki tli kultura tano normalno, šaj te puče le nešto baši buti, baši familija, bašo leskoro poteklo ili so mislinela baši nesavi buti. Agjaar mukhaja korkori ola te vakeren amenge so mučinela len. Adava ka pomožinel amenge te džana sar te sikava lenge sočuvstvo hem te da len i pomoš koja so valjanela lenge. Agjaar džaja palo e Isuseskoro primer. (Sporedin 1. Korinkjanite 9:19-23.)

10-11. Sprema 2. Korinkjanite 4:7, 8, kova tano o dujto način sar šaj te sikava sočuvstvo? Vaker primer.

¹⁰ Dujto, probin te zamisline tuke savo tano o životo e manušengoro. Džinegde  šaj te haljova e manušen so arakhaja len ki služba. Amen da siem nesovršena hem isi amen slična problemija (1. Kor. 10:13). Džanaja kaj o životo ko akava sveto šaj te ovel but pharo. Ama, amen izdržinaja samo adaleske so o Jehova pomožinela amenge. (Čitin 2. Korinkjanite 4:7, 8.) Ama, razmislin bašo manuša ko sveto so na pendžarena e Jehova, sigurno lenge but pharo te ikljoven ko krajo e problemencar bizi leskiri pomoš. Isto sar o Isus amen da žalinaja len hem adaleske mangaja te vakera lenge o šukar haberi (Isa. 52:7).

¹¹ Te dikha o primer jekhe phraleskoro so vikinela pe Sergej. Angleder te džanel bašo čačipe, o Sergej sine but ladžutno hem sine leske pharo te kerel lafi e javerencar. Ov počmingja te proučinel i Biblija. O Sergej vakerela: „Džikote proučinava sine i Biblija, sikliljum kaj o hristijanja valjani te keren lafi e javerencar baši pumari vera. Mislinava sine kaj me nikogaš našti te kerav adava“. Ama, ov razmislinela sine bašo adala kola so na šungje panda bašo čačipe hem šaj sine te zamislinel peske savo tano lengoro životo bizo Jehova. „O neve bukja so sikliljum džikote proučinava sine kerena man sine bahtalo hem osetinava sine mir. Haliljum kaj o javera da valjani te šunen akala čačipa.“ Sar so ovela sine posočuvstvitelno, o Sergej sine pohrabro te propovedinel. Ov vakerela: „Na mislingjum kaj adava so ka kerav lafi e javerencar baši Biblija, ka kerel te ovav posigurno ki mande. Isto agjaar, akala veruvanja panda poviše khuvgje mange ko vilo“. *

12-13. Soske valjani te ova strpliva adalencar so proučinaja i Biblija? Vaker primer.

¹² Trito, ov strplivo okolencar so sikavea len baši Biblija. Ma bistre kaj ola šaj nikogaš na razmislingje bašo nesave bibliska čačipa kola so amen džanaja len šukar. Isto agjaar, but džene tane uverime ko ple veruvanja. Šaj mislinena kaj ako mukhena ple veruvanja, adalea ka otkažinen pe tari pli familija, kultura ili poteklo. Sar šaj te pomožina lenge?

 ¹³ Razmislin baši akaja sporedba: So kerela pe keda jekh purano mosti tano ki lošno sostojba hem valjani te meninel pe? But puti, džikote gradinela pe o nevo mosti, o purano panda koristinela pe. Otkeda ka završinel pe o nevo mosti, tegani šaj te rušinel pe o purano. Ko slično način, angleder te vakera e manušenge kaj valjani te mukhen o „purane“ veruvanja kola so značinena lenge but, prvo valjani te pomožina lenge te džanen hem te mangen o „neve“ čačipa — o bibliska sikljojba kola so angleder na džanena len sine. Samo tegani ola ka oven spremna te mukhen ple purane veruvanja. Ama baši akaja promena šaj ka valjani vreme (Rim. 12:2).

14-15. Sar šaj te pomožina okolenge so džanena hari ili so na džanena ništo baši nadež bašo večno životo ko raj ki Phuv? Vaker primer.

¹⁴ Ako siem strpliva e manušencar ki služba, nane te očekujna kaj ka haljoven ili ka prifatinen o čačipe panda taro prvo puti keda ka šunen le. Namesto adava, o sočuvstvo ka pottikninel amen te pomožina lenge hari po hari te haljoven o čačipe taro e Devleskoro Lafi. Na primer, razmislin sar šaj te pomožine nekaske te haljovel kaj o manuša ka živinen večno ko raj ki Phuv. But džene šaj džanena hari ili na džanena ništo bašo adava. Ola šaj verujnena kaj e meribaja završinela sa. Ili šaj mislinena kaj sa o šukar manuša džana ko nebo. Sar šaj te pomožina lenge?

¹⁵ Ake sar jekh phral kerela adava. Prvo, čitinela 1. Mojseeva 1:28. Palo adava, pučela kote hem ko save uslovija o Devel manglja o manuša te živinen. But manuša odgovorinena: Ki Phuv, ko šuže uslovija. Tegani čitinela Isaija 55:11 hem pučela len dali e Devleskiri namera meningja pe. But puti o stanarija vakerena na. Ko krajo, o phral čitinela Psalm 37:10, 11 hem pučela len savi idnina ka ovel e manušen. Ko asavko način, ov pomožingja nesave manušenge te haljoven kaj e Devle sine le namera o šukar manuša te živinen večno ko raj ki Phuv.

16-17. Ako razmislinaja bašo lafija soj pišime ko Izreki 3:27, ko save načinija šaj te sikava sočuvstvo? Vaker primer.

¹⁶ Štarto, razmislin sar šaj te sikave e manušenge kaj grižinea tut lenge. Na primer, so ako alem ko vreme keda o stanari tano zafatimo? Šaj te izvinina amen leske hem te dogovorina amen lea te ava palem keda ka ovel slobodno. So ako e stanareske valjani pomoš baši nesavi tikni buti ko kher? Ili so ako našti te ikljol taro kher a valjani leske pomoš sar na primer, te platinel pe nesavi smetka ili te kinel pe leske nešto? Dali šaj ko asavke situacie te pomožina? (Čitin Izreki 3:27.)

¹⁷ Jekhe phenja sine la but šuže rezultatija tari jekh tikni ljubezno postapka. Pottiknimi taro sočuvstvo, pišingja pismo jekhe bračno pareske so mulo lengoro bebe. Ko pismo, i phen citiringja nekobor stihija tari Biblija te šaj te utešinel len.  Sar reagiringja o bračno pari? I daj pišingja akale phenjake: „Erati osetinava man sine but lošno. Našti te zamisline tuke sar vlijajngja o pismo upri amende. Nane man lafija kolencar so šaj te blagodarinav tuke hem te vakerav tuke kobor utešingjan amen. Erati čitingjum le najhari 20 puti. Sium sine iznenadimi kobor ljubezna, utešna hem ohrabruvačka sine tle lafija. Blagodarinaja tuke taro vilo!“ Sigurno šaj te oven amen šukar rezultatija ako trudinaja amen te haljova e manušen so isi len muke hem keraja nešto te šaj te pomožina lenge.

18. Sprema 1. Korinkjanite 3:6, 7, kova ispravno stavi valjani te ovel amen?

¹⁸ Džangjola pe, na valjani te adžikera amendar previše ki služba. Iako pomožinaja e manušenge te zapoznajnen e Devle, na valjani te bistra kaj o Jehova tano adava so privlečinela e manušen ki peste (Čitin 1. Korinkjanite 3:6, 7; Jovan 6:44). Isto agjaar, sekova manuš reagirinela ko šukar haberi sprema adava soj leske ko vilo (Mat. 13:4-8). Ma bistre kaj, iako o Isus sine o najbaro Učiteli so živingja nekogaš, sepak but manuša na prifatingje leskiri poraka. Adaleske na valjani te obeshrabrina amen ako but manuša kolenge so mangaja te pomožina na prifatinena o šukar haberi.

19. Save šukar rezultatija šaj te oven amen ako sikavaja sočuvstvo ki služba?

¹⁹ Ka oven amen šukar rezultatija ako siem sočuvstvitelna keda propovedinaja. Ka uživina poviše ki služba. Ka ova pobahtale adaleske so siem darežliva. A okolenge so dikhena ispravno ko večno životo ka ovel polokho te prifatinen o šukar haberi (Dela 13:48). Adaleske „džikote isi amen prilika bašo adava, te kera šukaripe sarinenge“ (Gal. 6:10). Agjaar ka falina amare Dade soj ko nebo, a adava ka kerel amen but bahtale (Mat. 5:16).