1. Savi odluka angje o Adam hem i Eva, hem save sine o posledice taro adava?

SO MISLINEA, koj valjani te čhivel merilija bašo adava soj šukar, a soj lošno? Keda o Adam hem i Eva hale taro plodi taro kaš bašo pendžaribe soj šukar hem soj lošno, jasno sikavgje kaj nane len doverba ko Jehova hem ko leskere merilija. Ola odlučingje korkori te čhiven peske merilija bašo adava soj šukar, a soj lošno (1. Moj. 3:22). Ama, razmislin so našavgje baši adaja odluka. Našavgje plo amalipe e Jehovaja. Isto agjaar, našavgje i prilika te živinen večno hem prenesingje o grevo hem o meribe ple čhavenge (Rim. 5:12). E Adameskiri hem e Evakiri odluka angja dži ko katastrofalna posledice.

2-3. a) Sar reagiringja o etiopsko službeniko keda propovedingja leske o Filip? b) Kola bereketija ka dobina ako krstinaja amen, hem bašo kola pučiba ka kera lafi?

² Sporedin o način sar postapingje o Adam hem i Eva adalea sar postapingja o etiopsko službeniko so propovedingja leske o Filip. O službeniko sine doborom but blagodarno so kergje baši leste o Jehova hem o Isus so odlučingja odma te krstinel pe (Dela 8:34-38). Slično sar leste, keda anaja odluka te da lafi kaj ka služina e Jehovaske hem krstinaja amen, jasno sikavaja kaj ceninaja sa adava so kergje amenge o Jehova hem o Isus. Isto agjaar, sikavaja kaj isi amen doverba ko Jehova hem prifatinaja kaj le isi le pravo te čhivel merilija bašo adava soj šukar a soj lošno.

 ³ Razmislin bašo bereketija so isi amen adaleske so služinaja e Jehovaske. Jekh bereketi tano adava so isi amen prilika te dobina sa adava so našavgje o Adam hem i Eva, a jekh buti so našavgje tano o večno životo. Isto agjaar, adaleske so verujnaja ko Isus, o Jehova prostinela amenge amare grevija hem šaj te ovel amen čisto sovest (Mat. 20:28; Dela 10:43). Osven adava, ulem delo tari e Devleskiri familija hem isi amen but šuži nadež baši idnina (Jovan 10:14-16; Rim. 8:20, 21). Ama, iako džanena akala šuže bereketija, nesave so pendžarena e Jehova mislinena pe dali te keren adava so kergja o etiopsko službeniko. Kola bukja šaj čhinavena len te krstinen pe? Hem sar šaj te nakhaven adala predizvikija?

4-5. Soske o Ejver hem i Hana odložinena sine te krstinen pe?

⁴ Nane sigurna ki peste. E Ejvereskere roditelija tane e Jehovaskere svedokija. Leskoro dad tano pendžardo sar manuš kova so grižinela pe e javerenge hem sar šukar starešina. Sepak, o Ejver odložinela sine te krstinel pe. Soske? Ov vakerela: „Mislinava sine kaj nikogaš nane te ovav sar mo dad“. Isto agjaar, ov mislinela sine kaj ako dena le nesave odgovornostija ka našti te kerel len. „Darava sine kaj šaj te oven man javna molitve, govorija ili te predvodinav keda svedočinaja sar grupa.“

⁵ I Hana, kola so isi la 18 berš, angleder mislinela sine kaj na vredinela hem borinela pe sine adalea. Oj barili roditelencar soj tane Svedokija. Ama, na sine sigurno kaj šaj te živinel agjaar sar so mangela o Jehova. Soske? I Hana dikhela sine but lošno ki peste. Ponekogaš, osetinela pe sine doborom lošno so namerno povredinela pe sine fizički. A adava kerela sine te osetinel pe panda pološno. Oj vakerela: „Nikaske na vakerava sine so kergjum, čak ni mle roditelenge. Mislinava sine kaj o Jehova nikogaš nane te prifatinel man te ovav leskoro sluga bašo adava so kerava sine“.

6. So čhinavela sine e Vanesa te krstinel pe?

⁶ O vlijanie taro amala. I Vanesa, kola so isi la 22 berš, vakerela: „Sine man jekh but paše amalin kolaja so beršencar džanaja amen sine“. Sepak, lakiri amalin na interesinela pe sine bašo čačipe hem na pomožinela lake sine te ispolninel pli cel te krstinel pe. Adava sine but pharo e Vanesake. Oj vakerela: „Nane mange lokho te ovav amalin nekasaja. Darava sine kaj ako čhinavava akava amalipe, nikogaš nane te arakhav mange paše amalin“.

7. Taro so darala sine i Mikejla, hem soske?

⁷ Darana kaj ka keren seriozno greška. E Mikejla sine la 5 berš keda lakoro  phral sine isklučimo taro sobranie. Sar so bajrovela sine dikhela sine kobor bari dukh sine lakere roditelen. Oj vakerela: „Darava sine kaj ako krstinava man hem ako grešinava, ka ovav isklučimi hem adalea panda poviše ka dukhavav mle roditelen“.

8. Taro so darala sine o Majls?

⁸ Dar taro protivibe. E Majlseskoro dad hem i makjea tane Svedokija, ama leskiri daj na služinela e Jehovaske. O Majls vakerela: „Živingjum me dajaja 18 berš. Darava sine te vakerav lake kaj mangava te krstinav man. Keda mo dad ulo e Jehovaskoro svedoko, oj reagiringja but lošno. Adaleske darava sine kaj mange da ka kerel problemija“.

9. So verojatno ka slučinel pe keda sikljovea poviše baši e Jehovaskiri strplivost hem griža?

⁹ O Adam hem i Eva odlučingje te na služinen e Jehovaske soske na razvingje silno mangipe sprema leste. Sepak, o Jehova dozvolingja lenge te živinen dovolno vreme te šaj te oven len čhave hem korkori te odlučinen sar ka vospitinen pumare čhaven. Bašo kratko vreme, o posledice tari e Adameskiri hem e Evakiri odluka te oven nezavisna taro Devel jasno sikavgje kobor sine nerazumna. Lengoro najbaro čhavo mudargja ple phrale, a sar so nakhela sine o vreme i Phuv pherdili nasilna hem sebična manušencar (1. Moj. 4:8; 6:11-13). Ama, e Jehova sine le način sar te spasinel e Adameskere hem e Evakere potomcon kola so ka odlučinen te služinen leske (Jovan 6:38-40, 57, 58). Kobor poviše ka sikljove baši e Jehovaskiri strplivost hem griža, verojatno doborom poviše tlo mangipe sprema leste ka bajrol. Isto agjaar, adava ka pomožinel tuke te na kere i isto greška so kergje la o Adam hem i Eva, hem te de lafi kaj ka služine e Jehovaske celo životo.

10. Sar adava so ka razmisline bašo Psalm 19:7 ka pomožinel tuke te služine e Jehovaske?

¹⁰ Ponadari da sikljov bašo Jehova. Kobor poviše sikljovea bašo Jehova doborom posigurno ka ove ki tute kaj šaj te služine leske verno. O Ejver, so spomningjem le poupre, vakerela: „Adava so razmislinava sine bašo vetuvanje soj pišimo ko Psalm 19:7 kergja te ovav posigurno ki mande“. (Čitin.) Keda o Ejver dikhlja sar o  Jehova ispolninela akava vetuvanje, leskoro mangipe sprema o Devel ulo posilno. O mangipe na samo so kerela te ova posigurna ki amende nego isto agjaar pomožinela te koncentririna amen ko Jehova hem ko adava so rodela amendar. I Hana, so spomningjem la poupre, vakerela: „Preku o čitibe hem o proučibe i Biblija, haliljum kaj keda povredinava man, povredinava e Jehova da“ (1. Pet. 5:7). I Hana počmingja te kerel adava so sikljovela sine tari Biblija (Jak. 1:22). Savo sine o rezultati? Oj vakerela: „Keda dikhljum sar koristinela mange adava so sium poslušno e Jehovaske, mlo mangipe sprema leste ulo posilno. Akana sium sigurno kaj o Jehova sekogaš ka vodinel man keda ka valjani mange leskiri pomoš“. I Hana čhinavgja te povredinel pe. Oj dengja lafi kaj ka služinel e Jehovaske hem krstingja pe.

11. So kergja i Vanesa te šaj te oven la šukar amala, hem so sikljovaja taro adava?

¹¹ Mudro birin tle amalen. I Vanesa, kola so spomningjem la angleder, sar nakhela sine o vreme halili kaj lakiri amalin čhinavela la te služinel e Jehovaske. Adaleske, čhinavgja te družinel pe laja. Ama, i Vanesa kergja panda nešto. But trudingja pe te oven la neve amala ko sobranie. Oj vakerela kaj but pomožingja lake o primer e Noeskoro hem leskere familijakoro. I Vanesa vakerela: „Iako okolu lende sine but manuša, ola družinena pe sine maškar peste soske o javera na mangena sine e Jehova“. Otkeda krstingja pe, i Vanesa počmingja e pionersko službaja. Akana oj vakerela: „Akava pomožingja mange te arakhav šukar amala na samo ko mlo sobranie nego ko javera da sobranija“. Tute da šaj te oven tut šukar amala agjaar so ka ove zafatimo ki služba kobor so šaj poviše (Mat. 24:14).

12. So na sine e Adame hem e Eva, hem savo sine o rezultati?

¹² Neka ovel tut ispravno dar. Šukar tano te ovel amen ispravno dar. Na primer, valjani te ovel amen dar te na razočarina e Jehova (Ps. 111:10). Te ovel sine e Adame hem e Eva asavki dar, nane te buninen pe sine protiv o Jehova. Ama ola buningje pe. Otkeda kergje adava, ola ule grešnikija hem pumare čhavenge šaj sine te prenesinen samo grevo hem meribe. Tegani  lengere jakhja phravdile, ili javere lafencar ule celosno svesna kaj tane grešnikija. Adaleske so ule svesna baši pli sostojba, dikhle kaj tane nangje, ladžandile hem učhargje pe (1. Moj. 3:7, 21).

13-14. a) Sprema 1. Petrovo 3:21 soske na valjani previše te dara taro meribe? b) Soske valjani te manga e Jehova?

¹³ Iako valjani te ovel amen ispravno dar taro Jehova, na valjani previše te dara taro meribe, iako nasledingjem grevo hem meribe. O Jehova kergja nešto te šaj te dobina večno životo. Ako keraja grevo hem iskreno kainaja amen, o Jehova ka prostinel amenge. Ov kerela adava soske isi amen vera ki e Isuseskiri otkupno žrtva. Glavno način sar sikavaja vera ko Devel tano agjaar so daja lafi kaj ka služina leske hem krstinaja amen. (Čitin 1. Petrovo 3:21.)

¹⁴ Isi amen but pričine te manga e Jehova. Ov na samo so dela amen sa so valjani amenge bašo životo nego ov vakerela amenge pli namera hem o čačipe baši peste (Jovan 8:31, 32). Ov dengja amenge o hristijansko sobranie preku kova so vodinela amen hem poddržinela amen. Isto agjaar, avdive pomožinela amenge te izdržina keda isi amen problemija hem dela amenge nadež kaj ki idnina ka živina večno ko sovršena uslovija (Ps. 68:19; Otk. 21:3, 4). Keda razmislinaja kobor but bukja kergja o Jehova baši amende te šaj te sikavel kaj mangela amen, amaro mangipe baši leste bajrola. A adava pomožinela amenge te ovel amen ispravno dar sprema leste. Daraja te na povredina amare Devle kole so but mangaja.

15. Sar i Mikejla pobedingja i dar kaj ka kerel seriozno greška?

¹⁵ I Mikejla, so spomningjem la angleder, pobedingja i dar so sine la kaj ka kerel seriozno greška keda halili kobor milostivo tano o Jehova. Oj vakerela: „Haliljum kaj sarine siem nesovršena hem grešinaja. Ama, sikliljum kaj o Jehova mangela amen hem prostinela amenge preku i otkupno žrtva“. O mangipe sprema o Jehova pottikningja la te del lafi kaj ka služinel e Devleske hem te krstinel pe.

16. Sar o Majls pobedingja i dar taro protivibe?

¹⁶ O Majls, kova so darala sine kaj i daj leskiri ka protivinel pe leske so mangela te krstinel pe, rodingja pomoš taro pokrainsko nadgledniko. O Majls vakerela: „Ov da barilo ki familija kote so na sine sarine Svedokija. Ov pomožingja mange te razmislinav so šaj te vakerav me dajake te šaj te haljol kaj mo dad na terinela man te kerav adava, nego kaj adaja tani mli odluka“. Keda vakergja o Majls ple dajake, oj na reagiringja šukar. Adaleske so i situacija khere uli but lošno, ov mora sine te džal peske kheral soske sine odlučno te krstinel pe. Ov vakerela: „Keda haliljum kobor šuže bukja kergja o Jehova baši mande, adava pogodingja man. Keda razmislinava pohor baši otkupno žrtva e Isuseskiri, haljovava kobor but mangela man o Jehova. Akava pottikningja  man te dav lafi e Jehovaske kaj ka služinav leske hem te krstinav man“.

17. Savi prilika isi amen?

¹⁷ Keda i Eva halja taro plodi ki gradina Eden, oj otfrlingja ple Dade. Keda halja o Adam da, sikavgja kaj nane blagodarno bašo sa o šuže bukja so kergja len o Jehova baši leste. Sarinen isi amen prilika te sikava kaj na siem sar o Adam hem i Eva. Amen siem but blagodarna bašo sa so kergja amenge o Jehova. Keda krstinaja amen sikavaja kaj o Jehova isi le pravo te čhivel amenge merilija bašo adava soj šukar a soj lošno. Isto agjaar sikavaja kaj mangaja amare Dade hem kaj isi amen doverba ki leste.

18. Sar šaj verno te služine e Jehovaske?

¹⁸ Otkeda ka krstina amen, valjani ponadari da te kera adava so mangela o Jehova, a na adava so mangaja amen. Milionija sluge e Devleskere živinena agjaar sekova dive. Tu da šaj te ove sar lende ako ponadari sikljovea taro e Devleskoro Lafi, ako družinea tut e phralencar hem e phenjencar hem ako vakerea e javerenge bašo tlo Dad soj ko nebo (Evr. 10:24, 25). Keda anea odluke, šun o sovetija kola so dela tut o Jehova preku i Biblija hem preku pli organizacija (Isa. 30:21). Tegani, ko sa so kerea ka ove uspešno (Izr. 16:3, 20).

19. Bašo so valjani ponadari da te razmisline, hem soske?

¹⁹ Ako ponadari da razmislinea bašo adava kobor bari korist isi tut taro vodstvo so dela o Jehova, tlo mangipe sprema leste hem sprema leskere merilija ka bajrovel. Tegani ništo taro adava so nudinela tuke o Satana nane te cidel tut taro Jehova. Zamislin tut palo milja berša. Tegani celosno ka ove sigurno kaj tli odluka te krstine tut sine i najšukar odluka so angjan la ko tlo životo.