1. Adaleske soj nesovršena, sar osetinena pe but verna sluge e Devleskere?

O APOSTOL Pavle vakergja: „Žalibaske sium me!“ (Rim. 7:24). Avdive, but verna sluge e Devleskere tane obeshrabrime sar o Pavle. Soske? Iako mangaja te kera e Jehovaskiri volja, sarine siem grešna hem nesovršena. Adaleske, šaj osetinaja amen lošno keda na uspejnaja te kera adava so mangela ov. Nesave sluge e Devleskere kola so kergje seriozno grevo šaj čak mislinena kaj o Jehova nikogaš nane te prostinel lenge.

2. a) Sar o Psalm 34:22 sikavela amenge kaj e Devleskere slugen na valjani preterano te mučinel len o čuvstvo kaj tane kriva? b) So ka dikha ki akaja statija? (Dikh i ramka „ Pouka ili simbolično značenje?“)

² I Biblija uverinela amen kaj ako o Jehova tano amaro than garajbaske, tegani na valjani preterano te mučinel amen o čuvstvo kaj siem kriva. (Čitin Psalm 34:22.) So značinela o Jehova te ovel amaro than garajbaske? So valjani te kera ako mangaja o Jehova te sikavel amenge milost hem te prostinel amenge? O odgovor taro akala pučiba ka dobina le agjaar so ka sikljova nešto poviše bašo  dizja garajbaske ko purano Izrael. Akala dizja postojnena sine džikote važinela sine o sojuz e Zakoneskoro, kova so sine zamenimo ki Pedesetnica 33 berš a.e. Ama, adava Zakoni dengja le o Jehova. Adaleske, o dizja garajbaske pomožinena amenge te haljova sar dikhela o Jehova ko grevo, ko adala so grešinena hem ko adala so kainena pe. Prvo, te dikha soske ko Izrael sine asavke dizja hem sar sine organizirime.

3. So valjani sine o Izraelcija te keren nekaske so namerno mudargja?

³ O Jehova dikhela sine but seriozno ko adava keda nekoj ka ovel mudardo. O Izraelco kova so namerno mudargja nekas valjani sine te ovel mudardo taro jekh murš so sine najpaše familija okoleske so mulo (4. Moj. 35:19). Agjaar, okova so namerno mudargja platinela sine ple životoja bašo životo e nevino manušeskoro. Akava manuš valjani sine te ovel so posigate mudardo te šaj i Vetimi phuv te na ovel melali hem te ačhovel sveto. O Jehova dengja zapoved: „Ma meljaren i phuv kolate so živinena, soske o rat kerela melali i phuv“ (4. Moj. 35:33, 34).

4. So valjani sine te kerel pe keda jekh Izraelco nenamerno ka mudarel nekas?

⁴ Ama, so valjani sine te keren keda jekh Izraelco nenamerno mudargja nekas? Iako na manglja te mudarel, ov sine krivo bašo meribe jekhe nevino manušeskoro (1. Moj. 9:5). Ko asavko slučaj, o Jehova vakergja kaj valjani te sikavel pe milost. Okova so nenamerno mudargja šaj sine te našel taro manuš so sine najpaše familija okoleske so mulo agjaar so ka džal sine ko jekh taro šov dizja garajbaske. Adari ka ovel sine zaštitimo, ama samo ako ačhilo ki adaja diz sa džikote na merela o prvosvešteniko (4. Moj. 35:15, 28).

5. Soske o dizja garajbaske šaj te pomožinen amenge pošukar te pendžara e Jehova?

⁵ O Jehova vakergja te oven dizja garajbaske, a na o manuša. Ov dengja zapoved e Isus Navineske te vakerel e Izraelconge: „Birinen dizja garajbaske“. Akala dizja sine „posvetime“ (Is. Nav. 20:1, 2, 7, 8). O Jehova odlučingja ola te oven baši posebno cel. Taro akala dizja šaj te sikljova but bašo Jehova. Na primer,  ola šaj te pomožinen amenge pošukar te haljova e Jehovaskiri milost. Isto agjaar sikljovaja sar šaj avdive o Jehova te ovel amaro than garajbaske.

6, 7. a) Objasnin sar valjani sine te postapinen o starešine jekhe manušea so nenamerno mudargja nekas. (Dikh i slika ko početok tari statija.) b) Soske sine šukar o manuš so našela te kerel lafi e starešinencar?

⁶ Ako nesavo Izraelco nenamerno mudarela nekas, tegani ov valjani sine te našel ko jekh taro akala dizja garajbaske hem te „vakerel plo slučaj e starešinenge“ ko e dizjakere porte. O starešine valjani sine šukar te priminen le (Is. Nav. 20:4). Palo nesavo vreme, bičhalena le sine ki diz kote so slučingja pe o mudaribe te šaj te sudinen leske o starešine tari adaja diz. (Čitin 4. Mojseeva 35:24, 25.) Ako ola angje odluka kaj o mudaribe sine nenamerno, tegani palem iranena le sine ki adaja diz garajbaske.

⁷ Soske o Izraelco so našlja valjani sine te kerel lafi e starešinencar? Adaleske so sine len odgovornost te ikeren čisto e izraelsko narodo hem te pomožinen okoleske so nenamerno mudargja te dobinel milost taro Jehova. Jekh biblisko izučuvači pišingja kaj ako o Izraelco so našela sine na gelo ko starešine, tegani ov šaj sine te ovel mudardo. Isto agjaar vakergja kaj okova so našela ka ovel sine krivo bašo plo meribe soske na kergja adava so vakergja o Devel. Te šaj te ačhovel dživdo, o manuš kova so nenamerno mudargja nekas valjani sine te rodel pomoš hem te prifatinel la. Ako ov na gelo ko jekh taro dizja garajbaske, o murš so sine najpaše familija e manušeske so mulo sine le pravo te mudarel le.

8, 9. Soske jekh sluga e Devleskoro so kergja seriozno grevo valjani te kerel lafi e starešinencar?

⁸ Avdive, ako jekh sluga e Devleskoro kergja seriozno grevo hem mangela palem te ovel paše e Jehovaja, valjani te džal ko starešine kola so šaj te pomožinen leske. Soske tano važno akava? Prvo, o Jehova odlučingja o starešine te anen odluke ki situacija keda nekoj kerela seriozno grevo (Jak. 5:14-16). Dujto, o starešine šaj te pomožinen adalenge so kainena pe palem te oven paše e Devlea hem te na keren palem o isto grevo (Gal. 6:1; Evr. 12:11). Trito, o Jehova dengja e starešinenge odgovornost hem obučingja len te ohrabrinen adalen so kainena pe, te lokhjaren lengiri dukh hem o čuvstvo kaj tane kriva. O Jehova bašo asavke starešine vakerela kaj tane „than garajbaske taro nevreme“ (Isa. 32:1, 2). Akava tano jekh način sar o Devel sikavela amenge milost.

⁹ But sluge e Devleskere osetingje pe polokhe keda kergje lafi e starešinencar hem dobingje lendar pomoš. Na primer, jekh phral so vikinela pe Daniel kergja seriozno grevo, ama nekobor masekija na vakergja e starešinenge bašo adava. Ov vakerela: „Otkeda nakhlja but vreme, mislinava sine kaj o starešine našti sine više te pomožinen mange“. Ama, ov ponadari da darala sine kaj nekoj šaj te šunel bašo leskoro grevo. Isto agjaar, osetinela sine kaj valjani ko početok tari sekoja molitva te izvininel pe e Jehovaske bašo adava so kergja. Ko krajo, o Daniel rodingja pomoš taro starešine. Ov vakerela: „Darava sine te vakerav e starešinenge. Ama, otkeda kergjum adava, osetinava sine sar te phene nekoj cidingja mandar baro pharipe taro pikje“. Ottegani, ov šaj sine slobodno te molinel pe e Jehovaske.  Akana isi le čisto sovest hem služinela sar sluga-pomošniko.

10. So valjani sine te kerel okova so nenamerno mudargja te šaj te prostinel pe leske?

¹⁰ Ako mangela sine te ovel leske prostimo, adava so nenamerno mudargja valjani sine odma te našel ki najpaše diz garajbaske. (Čitin Isus Navin 20:4.) Te šaj te spasinel plo životo, adava so našela sine valjani sine te resel ki diz so šaj posigate hem te ačhol ki late sa džikote na merela o prvosvešteniko. Akava značinela sine kaj valjani te kerel žrtve. Valjani sine te mukhel pli buti, plo udobno kher hem našti sine više te džal kote so mangela * (Dikh i fusnota.) (4. Moj. 35:25). Ama, akala žrtve vredinena sine. Ako palo nesavo vreme ikljola sine tari adaja diz, ov ka sikavel sine kaj nane leske žal bašo adava so mudargja javere manuše hem agjaar ka čhivel plo životo ki opasnost.

11. Sar šaj jekh sluga e Devleskoro so kainela pe te sikavel kaj na adžikerela o Jehova avtomatski te sikavel leske milost?

¹¹ Avdive da, okova so grešinela hem kainela pe valjani te kerel nešto te šaj o Jehova te prostinel leske. Valjani te čhinavel te postapinel pogrešno hem te na kerel bukja so šaj te anen le te kerel seriozno grevo. O apostol Pavle vakergja so kergje o hristijanja taro Korint kola so kaingje pe bašo ple grevija. Ov pišingja: „Dikhen so angja adava so trudingjen tumen adaleske so sine tumenge žal sprema e Devleskiri volja: ulen čista, mrzingjen o lošnipa, darandilen taro Devel, sine tumen bari želba te kainen tumen, sikavgjen revnost, isprajngjen adava soj pogrešno“ (2. Kor. 7:10, 11). Znači, ako keraja sa so šaj te na postapina više pogrešno, ka sikava e Jehovaske kaj siem but zagrižime baši amari situacija hem kaj na mislinaja kaj avtomatski ka sikavel amenge milost.

12. Taro so šaj ka valjani te otkažinel pe jekh sluga e Devleskoro ako mangela o Jehova ponadari da te sikavel leske milost?

¹² Taro so šaj ka valjani te otkažinel pe jekh sluga e Devleskoro ako mangela o Jehova ponadari da te sikavel leske milost? Valjani te ovel odlučno te otkažinel pe čak taro bukja so but mangela len a kola so šaj te čhiven le te kerel grevo (Mat. 18:8, 9). Na primer, dali ka čhinave te družine tut amalencar kola so čhivena tut te kere bukja so na mangela o Jehova? Ako tuke pharo te čhive tuke granice kobor alkohol ka pie, dali izbeginea situacie kola so šaj te čhiven tut but te pie? Ako borinea tut nemoralna želbencar, dali ka ove odlučno te na dikhe filmija, te na phrave internet-stranice hem te na kere nešto so ka kerel ma te ovel tut čista misle? Ma bistre kaj vredinela sekoja žrtva so kerea la te šaj te šune e Jehova. Nane ništo pološno taro adava te osetina kaj o Jehova cidingja pe amendar. A nane ništo pošukar taro adava večno te osetina leskoro mangipe (Isa. 54:7, 8).

13. Objasnin soske o manuš so našlja šaj sine te osetinel pe bezbedno hem te ovel le bahtalo životo ki diz garajbaske.

¹³ I diz garajbaske sine bezbedno than e manušeske so našlja ki late. O Jehova bašo akala dizja vakergja: „Neka  služinen tumenge sar thana garajbaske“ (Is. Nav. 20:2, 3). O Jehova na rodela sine duj puti te sudinel pe bašo isto slučaj e manušeske so našlja. Isto agjaar, e manušeske so sine najpaše familija okoleske so mulo na sine dozvolimo te khuvel ki diz te mudarel le. Džikote sine ki adaja diz, o manuš so našlja šaj sine te osetinel pe bezbedno adaleske so sine zaštitimo taro Jehova. Ov na sine ko zatvor. Šaj sine te kerel buti, te pomožinel e javerenge hem te služinel e Jehovaske ko mir. Šaj sine te ovel le bahtalo hem šukar životo!

14. Ko so šaj te ovel uverimo jekh sluga e Devleskoro so kainela pe?

¹⁴ Nesave taro e Devleskere sluge so kergje seriozna grevija panda osetinena pe kriva iako kaingje pe. Nesave čak mislinena kaj o Jehova nane te bistrel adava so kergje. Ako tu da osetinea tut agjaar, ov uverimo kaj o Jehova celosno prostinela. Adaleske, na valjani više te osetine tut krivo. Akava slučingja pe e Danieleske, kole so spomningjem le angleder. Otkeda o starešine pomožingje leske palem te ovel le čisto sovest, but lokhilo leske. Ov vakerela: „Na valjani sine poviše te osetinav man krivo. Keda o Jehova prostinela o grevo, ov prostinela zasekogaš. O Jehova vakergja amenge kaj lela amaro pharipe, cidela le dur amendar hem nikogaš poviše na valjani te phirava le“. Otkeda o manuš so našela sine ka khuvel andre ki diz garajbaske, ov na valjani sine više te daral kaj nekoj tari najpaše familija okoleskiri so mulo ka avel te mudarel le. Slično, otkeda o Jehova prostinela amaro grevo, na valjani te dara kaj ov palem ka setinel pe  ki leste hem ka kazninel amen. (Čitin Psalm 103:8-12.)

15, 16. Sar bajrarela tli doverba ki e Devleskiri milost adava so džanea kaj o Isus dengja plo životo sar otkupnina hem kaj tano amaro Prvosvešteniko?

¹⁵ Amen isi amen panda pobari pričina taro Izraelcija te verujna kaj o Jehova ka sikavel amenge milost. Otkeda o Pavle vakergja kaj tano žalibaske adaleske so našti sovršeno te šunel e Jehova, ov vakergja: „Blagodarinava e Devleske preku o Isus Hristos, amaro Gospodari!“ (Rim. 7:25). So manglja te vakerel adalea? Iako angleder borinela pe sine grešna želbencar hem kerela sine bare grevija, o Pavle kaingja pe. Ov verujnela sine kaj o Jehova ka prostinel leske adaleske so sine dendi e Isuseskiri otkupno žrtva. Adaleske so o Isus platingja i otkupnina, šaj te ovel amen čisto sovest hem mir (Evr. 9:13, 14). Amaro Prvosvešteniko o Isus „šaj celosno te spasinel okolen so molinena e Devle ko leskoro anav, soske sekogaš tano dživdo te molinel e Devle te pomožinel lenge“ (Evr. 7:24, 25). Ko purano vreme, o prvosvešteniko pomožinela sine e Izraelconge te oven uverime kaj o Jehova ka prostinel lengere grevija. Adaleske so o Isus tano amaro Prvosvešteniko, isi amen panda pobari pričina te ova uverime kaj o Devel šaj „te sikavel amenge milost hem te sikavel amenge šukaripe so na zaslužinaja le keda valjani amenge pomoš“ (Evr. 4:15, 16).

¹⁶ Ako mangaja o Jehova te ovel amaro than garajbaske, valjani te verujna ki e Isuseskiri žrtva. Ma mislin kaj i otkupnina važinela samo e manušenge sar celina. Valjani te ovel tut vera kaj i otkupnina važinela tuke (Gal. 2:20, 21). Valjani te ovel tut vera kaj o Jehova preku i otkupnina prostinela tle grevija. Verujn kaj i otkupnina dela tut nadež bašo večno životo. E Isuseskiri žrtva tani poklon taro Jehova tuke!

17. Soske mangea o Jehova te ovel tlo than garajbaske?

¹⁷ O dizja garajbaske pomožinena amenge te haljova kobor tano milostivo o Jehova. Preku lende haljovaja kaj o životo tano sveto. Ola isto agjaar sikavena sar šaj o starešine te pomožinen amenge, so značinela čače te kaina amen hem soske šaj te ova celosno uverime kaj o Jehova prostinela amenge. Dali o Jehova tano tlo than garajbaske? Nane pobezbedno than taro adava! (Ps. 91:1, 2). Ki javer statija ka dikha sar o dizja garajbaske šaj te pomožinen amenge te postapina sar o Jehova — o najbaro primer baši pravda hem milost.