1, 2. a) So osetinela sine o Isus bašo e Devleskoro zakoni? b) Sar o knižnikija hem o fariseija ko pogrešno način primeninena sine o Zakoni?

O ISUS mangela sine e Mojsejeskoro zakoni. Akava na valjani te iznenadinel amen soske adava Zakoni alo taro leskoro Dad, o Jehova, i najvažno ličnost ko e Isuseskoro životo. Ko Psalm 40:8, i Biblija vakergja kobor baro mangipe ka ovel e Isuse bašo e Devleskoro zakoni: „But mangava te kerav tli volja Devla, hem tlo zakoni tano mange hor ko vilo“. O Isus ple lafencar hem postapkencar sikavgja kaj e Devleskoro zakoni tano sovršeno, korisno hem kaj ka ispolninel pe sa so pišinela ki leste (Mat. 5:17-19).

² E Isuseske sigurno sine but pharo keda dikhela sine sar o knižnikija hem o fariseija ko pogrešno način primeninena leskere Dadeskoro zakoni, hem agjaar kerena sine te dikhjol o Zakoni nerazumno. Ov vakergja lenge: „Dena desetok taro nane, kopra hem kim“, so značinela kaj ola ikerena pe sine ko najtikne detalija taro Zakoni. Tegani, so sine o problemi? O Isus vakergja: „A mislingjen kaj nane važna o pobare bukja taro Zakoni: i pravda,  i milost hem i vernost“ (Mat. 23:23). O fariseija na halile i smisla e Zakoneskiri hem mislingje kaj tane pošukar taro javera. Ama, o Isus halilo i smisla e Zakoneskiri hem džanela sine kaj sekoja zapoved sikavela savo tano o Jehova.

3. Bašo so ka kera lafi ki akaja statija?

³ Sar sluge e Devleskere, amendar na rodela pe te ikera e Mojsejeskoro zakoni (Rim. 7:6). Tegani, soske o Jehova mukhlja te ovel pišimo o Zakoni ko leskoro Lafi, i Biblija? Ov mangela te haljova hem te primenina „o pobare bukja“ — o načelija kolendar so avela o Zakoni. Na primer, kola načelija sikljovaja taro dizja garajbaske? Ki angluni statija dikhlem so sikljovaja taro bukja so valjani sine te kerel o manuš so našela. Ki akaja statija ka dikha so sikljovaja bašo Jehova taro adala dizja hem sar šaj te sikava leskere osobine. Ka dobina o odgovorija bašo trin pučiba: Sar o dizja garajbaske sikavena kaj e Jehova isi le milost? So sikljovaja lendar bašo adava sar dikhela o Jehova ko životo? Hem, sar ola sikavena leskiri sovršeno pravda? Razmislin sar šaj te postapine sar o Jehova ki sekoja taro akala bukja. (Čitin Efešanite 5:1.)

4, 5. a) Soske šaj sine lokhe te resel ki jekh diz garajbaske okova so našela sine? b) So sikljovaja taro akava bašo Jehova?

⁴ Sine lokho te resel pe dži ko šov dizja garajbaske. O Jehova dengja zapoved e Izraelconge te birinen po trin dizja taro solduj strane tari reka Jordan. Soske? Te šaj okova so nenamerno mudargja nekas te resel lokhe hem sigate ki jekh taro adala dizja (4. Moj. 35:11-14). O drumija so ingarena sine dži lende sine šukar održime (5. Moj. 19:3). Sprema i evrejsko tradicija, sine znakija ki lende kola so pomožinena sine e manušenge so našena te arakhen o dizja. Adaleske so sine dizja garajbaske ko Izrael, jekh manuš so nenamerno mudargja nekas na valjani sine te našel ki javer phuv, kote so ka ovel sine ko iskušenie te obožavinel hovavne devlen.

⁵ Razmislin bašo akava: O Jehova dengja zapoved te oven mudarde adala so ka mudaren sine nekas. Ama, ov isto agjaar grižingja pe sekoj so nenamerno ka mudarel nekas te sikavel pe leske milost, sočuvstvo hem te ovel zaštitimo. Jekh biblisko izučuvači vakergja  kaj o Devel kergja „sa te ovel kobor so šaj poednostavno hem polokho“. O Jehova nane strogo sudija kova so edvaj adžikerela te kazninel ple slugen. Namesto adava, isi le bari milost (Ef. 2:4).

6. Dali o fariseija sikavena sine milost sar o Jehova? Objasnin.

⁶ O fariseija na mangena sine te sikaven milost e javerenge. Na primer, sprema i evrejsko tradicija, na mangena sine te prostinen nekaske ako kergja i isto greška poviše taro trin puti. Te šaj te sikavel kobor pogrešno stavi sine len, o Isus vakergja sporedba bašo jekh farisei kova so molinela pe sine uzo jekh danočniko. O farisei vakergja: „Devla, blagodarinava tuke so na sium sar o javera manuša: čora, nepravednikija, nemoralna ili sar akava danočniko“. So manglja te vakerel o Isus? O fariseija mislinena sine kaj o javera na vredinena ništo hem kaj na valjani te sikaven lenge milost (Luka 18:9-14).

7, 8. a) Sar šaj te sikave milost sar o Jehova? b) Soske valjani te ova ponizna hem te prostina e javerenge?

⁷ Ov sar o Jehova, a na sar o fariseija. Sikav milost hem sočuvstvo. (Čitin Kološanite 3:13.) Ker e javerenge te ovel lokho te roden tutar te prostine lenge (Luka 17:3, 4). Puč tut: „Dali sigate hem lokhe prostinava e javerenge, čak ako poviše puti grešingje mange? Dali dava mandar sa te ovav ko mir nekasaja so vredžingja man ili dukhavgja man?“

⁸ Te šaj te prostina, valjani te ova ponizna. O fariseija mislinena sine kaj tane pošukar taro javera, adaleske na sine spremna te prostinen. Ama, sar sluge e Devleskere, amen ponizno dikhaja e javeren sar pobare amendar hem spremno prostinaja lenge (Fil. 2:3). Šaj te puča amen: „Dali trudinava man te ova ponizno sar o Jehova?“ Ako siem ponizna, e javerenge ka ovel polokho te roden amendar te prostina lenge, a amenge ka ovel polokho te prostina. Ma vredžin tut sigate, nego ov spremno sigate te sikave milost (Prop. 7:8, 9).

9. Sar o Jehova pomožingja e Izraelconge te haljoven kaj o životo tano sveto?

⁹ Jekh taro glavna pričine soske postojnena sine o dizja garajbaske sine te na oven kriva o Izraelcija bašo rat (5. Moj. 19:10). O Jehova mangela o životo hem mrzinela o mudaribe (Izr. 6:16, 17). Ov tano pravedno hem sveto Devel, adaleske sine leske važna čak o situacie keda nekoj nenamerno ka mudarel nekas. Točno tano adava kaj šaj sine te ovel sikavdi milost nekaske so nenamerno mudargja. Ama, ov prvo valjani sine te objasninel i situacija e starešinenge. Ako ola angje odluka kaj nenamerno mudargja, tegani o manuš  so našela sine valjani sine te ačhovel ki diz garajbaske sa džikote na merela o prvosvešteniko. Akava šaj sine te značinel kaj ov ka valjani te ačhovel ki adaja diz dži ko krajo taro plo životo. Akala seriozna posledice pomožingje e Izraelconge te haljoven kaj o životo tano sveto. Te šaj te sikaven kaj poštujnena e Devle so dengja o životo, ola valjani sine te keren sa so šaj ma te anen ki opasnost e javerengoro životo.

10. Sprema adava so vakergja o Isus, sar o knižnikija hem o fariseija sikavgje kaj na ceninena e javerengoro životo?

¹⁰ Kobor but pojaver sine taro Jehova o knižnikija hem o fariseija kola so sikavgje kaj na ceninena e javerengoro životo. O Isus vakergja lenge: „Lelen o klučo e džandipaskoro! Korkori tumen na khuvgjen, a okolen so mangena te khuven čhinavena len!“ (Luka 11:52). So manglja te vakerel o Isus akalea? O knižnikija hem o fariseija valjani sine te pomožinen e manušenge te haljoven e Devleskoro Lafi hem te dobinen večno životo. Namesto adava, ola cidena sine e manušen taro Isus, o „Glavno Zastapniko e životoskoro“ (Dela 3:15). Agjaar ingarena sine e manušen ko uništuvanje. O knižnikija hem o fariseija sine gorda hem sebična, ni najhari na grižinena pe sine bašo javera. Čače na sine len nisavi milost!

11. a) Sar o apostol Pavle sikavgja kaj dikhela ko životo sar so dikhela o Jehova? b) So ka pomožinel amenge revno te propovedina sar o Pavle?

¹¹ Sar šaj te postapina sar o Jehova, a na sar o knižnikija hem o fariseija? Valjani te cenina o životo. O apostol Pavle kergja adava agjaar so propovedingja kobor so šaj poviše manušenge. Adaleske šaj sine te vakerel: „Čisto sium taro sarinengoro rat“. (Čitin Dela 20:26, 27.) Ama, dali o Pavle propovedingja samo adaleske so na mangela sine te ovel krivo bašo rat ili adaleske so o Jehova vakergja leske adava? Na. Ov mangela sine e manušen. Lengere životija sine leske but skapocena hem manglja te pomožinel lenge te dobinen večno životo (1. Kor. 9:19-23). Amen da valjani te dikha ko životo sar o Jehova. Ov mangela sarine te kainen pe hem agjaar te spasinen pe (2. Pet. 3:9). Te šaj te postapina sar o Jehova, valjani te manga e manušen. Ako sikavaja lenge milost, adava ka pottikninel amen revno te propovedina hem ka ova but bahtale džikote keraja adava.

12. Soske i bezbednost tani važno e Devleskere narodoske?

¹² Te šaj te dikha ko životo sar o Jehova, valjani te ovel amen ispravno stavi baši bezbednost. Valjani te pazina sar vozinaja hem sar keraja buti, čak keda gradinaja hem održinaja amare teokratska objektija, ili keda patujnaja dži lende. I bezbednost hem o sastipe e manušengoro tane považna taro štedibe vreme hem pare. Amaro Devel sekogaš kerela adava soj ispravno hem amen mangaja te ova sar leste. Posebno o starešine valjani te pazinen ki pumari hem javerengiri bezbednost (Izr. 22:3). Ako jekh starešina setinkerela tut ko nesave bukja so valjani te kere len baši bezbednost, šun le (Gal. 6:1). Dikh ko životo sar o Jehova, hem nane „te ove krivo bašo rat“.

13, 14. Sar šaj sine e starešinen ko Izrael te ovel len sar e Jehovaskiri pravda?

¹³ O Jehova dengja zapoved e starešinenge ko Izrael te oven pravedna sar  leste. Prvo, ola valjani sine te proverinen sa o informacie. Palo adava, valjani sine but šukar te proceninen soske o manuš mudargja nekas, savo sine leskoro stavi hem sar ponašinela pe sine angleder. Adava ka pomožinel lenge sine te odlučinen dali te sikaven leske milost. O starešine valjani sine te dikhen dali o manuš mrzinela sine adale so mudargja le hem dali namerno kergja adava. (Čitin 4. Mojseeva 35:20-24.) Valjani sine najhari duj svedokija te šaj te ovel osudimo o manuš so mudargja (4. Moj. 35:30).

¹⁴ Otkeda ka doznajnen sine so točno slučingja pe, o starešine valjani sine te razmislinen savi ličnost tano o manuš so mudargja, a na samo baši leskiri postapka. O starešine valjani sine te oven pronikliva te šaj te haljoven soske alo dži ko mudaribe. Soj najvažno, valjani sine lenge e Jehovaskoro sveti duh te šaj te ovel len sar leskiri proniklivost, milost hem pravda (2. Moj. 34:6, 7).

15. Sar dikhela sine o Isus ko grešnikija, a sar dikhena sine o fariseija?

¹⁵ O fariseija na sikavena sine milost džikote sudinena. Ola na mislinena sine ko adava savi ličnost tano o manuš so grešingja, nego samo ko adava so kergja. Keda nesave fariseija dikhle e Isuse sar hala ko kher e Matejeskoro, ola pučle e učenikon: „Soske tumaro učiteli hala danočnikoncar hem grešnikoncar?“ O Isus vakergja lenge: „E saste manušenge na valjani doktori, nego e nasvalenge. Adaleske, džan hem sikljoven so značinela akava: ’Milost mangava, a na žrtva‘. Soske, me na aljum te vikinav e pravedna manušen, nego e grešnikon“ (Mat. 9:9-13). Dali o Isus opravdinela sine e grešnikon? Na. Ov manglja ola te kainen pe. Adava sine važno delo tari poraka koja so propovedinela sine (Mat. 4:17). O Isus džanlja kaj barem nesave danočnikija hem grešnikija mangena te meninen pe. Ola na sine ko e Matejeskoro kher samo kobor te han. Ola sine adari adaleske so džana sine palo Isus (Mar. 2:15). Žalno tano adava so poviše fariseija na dikhena sine ko manuša sar so dikhela sine o Isus. Ola na verujnena sine kaj o manuša šaj te meninen pe, hem dikhena sine ki lende sar grešnikija kolenge so nane nisavi nadež. Kobor pojaver sine ola taro Jehova kova soj tano pravedno hem milostivo Devel!

16. So valjani te trudinel pe te ispitinel o pravno odbor?

¹⁶ O starešine avdive valjani te trudinen pe te postapinen sar o Jehova kova so „mangela i pravda“ (Ps. 37:28). Prvo, ola valjani temelno te ispitinen dali kergja pe grevo. Ako kergja pe, ola ka šunen o bibliska upatstvija te šaj te anen ispravno odluka (5. Moj. 13:12-14). Keda služinena ko pravno odbor, valjani but šukar te proceninen dali čače kainela pe o objaviteli so kergja seriozno grevo. Akava nane sekogaš lokho te kerel pe soske valjani te haljoven sar dikhela o objaviteli ko adava so kergja le hem so isi le ko vilo (Otk. 3:3). Te šaj te sikavel pe milost okoleske so grešingja, ov valjani te kainel pe. * (Dikh i fusnota.)

17, 18. Sar šaj o starešine te džanen dali nekoj čače kainela pe? (Dikh i slika ko početok tari statija.)

¹⁷ O Jehova hem o Isus točno džanena sar nekoj razmislinela hem sar osetinela pe soske šaj te čitinen e  manušeskoro vilo. Ama o starešine našti te čitinen o vile. Adaleske, ako sian starešina, sar šaj te džane dali nekoj čače kainela pe? Prvo, molin tut baši mudrost hem proniklivost (1. Car. 3:9). Dujto, proučin e Devleskoro Lafi hem o publikacie taro verno robo te šaj te razlikujne „i žal koja soj tani sar e manušengiri taro sveto“ tari „žal sprema e Devleskiri volja“, koja so osetinela o manuš so čače kainela pe (2. Kor. 7:10, 11). Dikh sar i Biblija opišinela okolen so kaingje pe hem okolen so na kaingje pe, hem razmislin save čuvstvija, stavija hem postapke sine len.

¹⁸ Trito, razmislin savi ličnost tano o manuš so grešingja, a na samo bašo adava so kergja. Razmislin bašo leskoro poteklo, motivija hem okolnostija. I Biblija bašo Isus, o poglavari e sobranieskoro, vakergja kaj „nane te sudinel sprema adava so dikhela, ni nane te del sovet sprema adava so šunela. Ov pravedno ka sudinel e čorolenge, pravedno ka del ukor ki korist adalenge soj krotka ki phuv“ (Isa. 11:3, 4). O Isus čhivgja tumen, e starešinen, te grižinen tumen bašo leskoro sobranie hem ov ka pomožinel tumenge te sudinen pravedno hem milostivo (Mat. 18:18-20). But siem blagodarna so isi amen starešine kola so grižinena pe amenge! Ola isto agjaar pomožinena amenge te ova pravedna hem milostiva jekh jekhea.

19. Kola pouke taro dizja garajbaske mangea te primenine len?

¹⁹ Ko e Mojsejeskoro zakoni arakhljovena „o osnovna bukja hem čačipa“. Ov sikavela amen bašo Jehova hem leskere načelija (Rim. 2:20). Taro dizja garajbaske so sine dende ko Zakoni o starešine šaj te sikljoven sar te „sudinen čačutne pravdaja“, a sarine amen sikljovaja sar te sikava „verno mangipe hem milost“ jekh jekheske (Zah. 7:9). Amen na valjani te ikera e Mojsejeskoro zakoni. Ama, o Jehova na meninela pe. I pravda hem i milost panda tane leske važna. Čače tani but bari čest te služina asavke Devleske. Ponadari da te sikava sar leskere osobine hem ov te ovel amaro than garajbaske!