BIJAMI sium 1923 berš ko Hemsvort, jekh diz ko Jorkšir (Anglija). Isi man jekh pophuro phral, o Bob. Keda sine man enja berš, me dade dengje le nesave lila kola so kerena sine lafi bašo adava sar i hovavni religija hovavela e manušen. Leske but svidžingja pe adava so čitingja. Ov na mangela sine so o verska vodačija na kerena adava so sikavena e manušen. Palo nekozom berš, amende alo o Bob Atkinson hem mukhlja te šuna jekh govor taro phral Raterford. Halilem kaj akava govor tano tari isto grupa manuša so kergja o lila kola so čitingja len mo dad. Me roditelija kaningje e phrale Atkinson sekova dive te avel amende ki večera hem te odgovorinel amenge ko amare bibliska pučiba. Ov kaningja amen te dža ko sostanokija so ikerena pe sine ko kher jekhe phraleskoro kova so sine dur nekobor kilometre amendar. Počmingjem redovno te dža ko sostanokija hem ko Hemsvort sine kerdo jekh tikno sobranie. Nesavo vreme palo adava, ko amaro kher avena sine te soven zonska sluge (akana tane pendžarde sar pokrainska nadglednikija). Isto agjaar, kaninaja sine ko ručko pioneren taro javera sobranija. Akala phralja hem phenja but šukar vlijajngje upri mande.

Ko adava vreme amari familija počmingja te kerel hem te bikinel mebel. Ama, mo dad vakergja me phraleske: „Ako mangea te ove pioneri, ka čhinava akale bukjaja“. Mo phral složingja pe, hem keda sine le 21 berš gelo peske kheral te šaj te služinel sar pioneri. Palo duj berš, keda phergjum 16 berš, me da uljum pionerka. Ko vikendija džava sine ki služba javerencar, ama o javera dive poviše džava sine korkori. Ki služba koristinava sine gramofoni hem kartička svedočibaske, adaja sine jekh kartička kolate so sine pišimi jekh kratko hem ednostavno biblisko poraka. O Jehova dengja man bereketi agjaar so počmingjum te proučinav jekhe manušnjaja koja so napredujnela sine but šukar hem krstingja pe. Sar nakhela sine o vreme, but džene tari lakiri familija prifatingje o čačipe. Jekh berš palo adava, počmingjum te služinav sar specijalno pioneri zaedno jekhe phenjaja, i Meri Henšal. Bičhalgje amen te služina ko podračje so na sine obrabotimo ki oblast Češir.

Džikote trajnela sine i Dujto svetsko vojna, o džuvlja valjani sine te keren buti kolaja so ka poddržinen i vojna. Taro javera verska propovednikija na rodela pe sine te džan ki vojna, adaleske  mislingjem kaj adava ka važinel amenge da sar specijalna pionerija. Ama o sudo na složingja pe adalea, adaleske sium sine osudimi te ovav ko zatvor 31 dive. Jekh berš palo adava, keda phergjum 19 berš, valjani sine duj puti te džav ko sudo soske mi sovest na mukhela man sine te poddržinav i vojna. Ama, solduj puti oslobodingje man. Sa adava vreme, džanava sine kaj o sveti duh pomožinela mange hem kaj o Jehova kerela man sine te ovav zorali (Isa. 41:10, 13).

Me hem o Artur Metjuz zapoznajngjem amen 1946 berš. O Artur samo so nakhlja trin masek ko zatvor soske odbingja te džal ki vojska. Samo so iklilo taro zatvor, ov gelo ko Hemsvort ple phraleste kova so služinela sine sar specijalno pioneri. Lengoro dad sikavela len sine bašo Jehova panda taro tiknipe, hem ola krstingje pe keda sine tinejdžerija. Kratko vreme palo adava, o Denisi sine bičhaldo te služinel ki Irska. Adaleske o Artur ačhilo bizo partneri službake. Mle roditelija sine but vooduševime taro adava sar ponašinela pe sine o Artur. Adaleske vikingje le te živinel lencar. Keda džava sine khere ko mle roditelija, but puti palo hajbe me hem o Artur thovaja sine zaedno o čare. Palo nesavo vreme, počmingjem te pišina jekh jekheske. Ko 1948 berš, o Artur valjani sine palem te džal ko zatvor trin masek. Lelem amen januari 1949 berš, hem amari cel sine te ačhova ki polnovremeno služba kobor so šaj poviše vreme. But pazinaja sine sar trošinaja o pare hem koristinaja sine amaro odmor te kheda ovošje hem agjaar te ovel amen pare te šaj te prodolžina e pionersko službaja. O Jehova pomožingja amen, adaleske šaj sine te prodolžina e pionersko službaja.

Palo jekh berš hem nešto, siem sine bičhalde te služina ki Severno Irska, prvo ko Armag a palo adava ko Njuri, dizja kote so poviše džene tane katolikija. Ko adala thana e manušen sine len bare predrasude bašo javera religie, adaleske valjani sine but te pazina džikote propovedinaja sine e manušenge. Ikeraja sine sostanokija ko kher jekhe phralengoro kova so sine 16 kilometrija dur taro than kote so živinaja. Otprilika ofto džene avena sine ko sostanokija. Ponekogaš ačhovaja sine adari te sova tele ko podi hem sabajle ka ha sine zaedno sabaluko. But radujnava man so ko adava than akana isi but Svedokija.

Mo phral hem leskiri romni, i Loti, služinena sine sar specijalna pionerija ki Severno Irska hem ko 1952 berš soštar gelem ko oblastno kongres ko Belfast. Jekh phral primingja amen ple khereste, hem soštar amen siem sine ko adava kher zaedno e phralea Prajs Hjuz, kova so služinela sine sar sluga e podružnicakoro ki Britanija. Jekh rat keraja sine lafi baši nevi brošura E Devleskoro drumo tano mangipe, koja so sine kerdi posebno e manušenge so živinena ki Irska. O phral Hjuz objasningja amenge kaj tano pharo te propovedinel pe e manušenge soj katolikija ki Republika Irska. O phralja valjani sine te našen taro thana kote so živinena sine, hem o sveštenikija čhivena sine e manušen te napadinen e phralen. Ov vakergja: „Valjani amenge bračna parija vrdaja kola so ka džan ki jekh posebno akcija te del pe i brošura ki celo phuv“. * (Dikh i fusnota.) Tegani amen vakergjem: „Ka kera adava!“

 Jekh than kote so o pionerija sekogaš šaj sine te džan ko Dablin sine o kher jekhe phenjakoro, „i daj“ Rutland, verno phen koja so but berša služingja e Jehovaske. * (Dikh i fusnota.) Amen da gelem late nesavo vreme hem bikingjem nesave bukja so sine amen. Tegani, me, o Artur, mo phral hem leskiri romni lelem me phraleskoro motori so sine le panda jekh sedište ki strana hem gelem te kina vrda. Arakhlem jekh so sine ki šukar sostojba, hem pučlem e manuše dali ka šaj te anel le amenge soske nijekh amendar na džanela sine te vozinel. O Artur celo paloručko bešela sine ko kreveti hem vežbinela sine sar meninena pe brzine ko vrda. O javer dive, keda probinela sine te ikalel o vrda tari garaža, ali jekh misionerka so vikinela pe Mildred Vilet (oj palo adava lelja pe e phralea Džon Bar). Oj džanela sine te vozinel! Pomožingja amenge te vežbina te vozina, hem palo adava siem sine spremna te dža.

Palo adava valjani sine te arakha than kote so ka živina. O phralja vakergje amenge te na živina ki kamp-prikolka soske o protivnikija šaj te tharen la. Adaleske rodaja sine kher, ama našti arakhlem. Adaja rat soštar džene sovgjem ko vrda. O tajsutno dive arakhlem samo jekh račno kerdi kamp-prikolka jekhe krevetea ko sprati. Akaja prikolka uli amenge kher. Parkirinaja la sine ko imot nesave zemjodelcongoro kola so sine šukar amencar. Propovedinaja sine ko thana so sine 16 dži ko 24 kilometre dur tari prikolka. Otkeda ka dža sine te propovedina ko javer than, ka irana amen sine te propovedina e manušenge kote so angleder parkiringjem i prikolka.

Posetingjem sa o khera ko jugoistočno delo tari Republika Irska bizo nesavo pobaro protivibe. Dengjem poviše taro 20.000 brošure hem bičhalgjem o anava e manušengere so interesingje pe ki podružnica ki Britanija. Čače tano baro bereketi so ko adava delo tari Irska akana isi but Svedokija!

Nekobor berša palo adava, siem sine bičhalde te služina ko južno London. Palo nekobor kurke, o phralja tari podružnica ki Britanija javingje pe ko Artur hem pučle le dali šaj taro tajsutno dive te počminel te služinel sar pokrainsko nadgledniko! Jekh kurko dobingjem obuka hem palo adava gelem ki amari pokraina ki Škotska, adaleske e Arture na sine le but vreme te spreminel ple govorija. Ama, ov sine spremno te kerel sekoja zadača ki služba e Jehovaske, bizi razlika kobor sine phari. Leskoro primer but ohrabrinela man sine. Uživinaja sine ki adaja služba. Angleder, nekobor berša služinaja sine ko podračje so na sine obrabotimo, adaleske sine amenge baro bereketi so ki pokrainsko služba šaj sine te ova zaedno bute phralencar hem phenjencar.

Ko 1962 berš, o Artur sine kanimo te džal ki Škola Gilead koja so trajnela sine deš masek. Me našti sine te džav lea soske na sium sine kanimi. Adaleske valjani sine šukar te razmislina savi odluka ka ana. Odlučingjem kaj ka ovel šukar o Artur te prifatinel i pokana. Ko adava periodi nane te ovel man sine partneri službake, adaleske i podružnica irangja man ko Hemsvort te služinav sar specijalno pioneri. Keda o Artur irangja pe palo jekh berš, dobingja zadača te služinel sar oblastno nadgledniko. Amaro podračje  sine i Škotska, i severno Anglija hem i Severno Irska.

Ko 1964 berš, o Artur dobingja nevi zadača te služinel sar sluga e podružnicakoro ki Republika Irska. Ko početok, sium sine zagrižimi so ka džav ko Betel soske čače uživinava sine ki patuvačko služba. Akana sium but blagodarno baši čest te služinav ko Betel. Uverimi sium kaj ako prifatinaja nesavi zadača koja so na svidžinela pe amenge, o Jehova ka nagradinel amen. Ko Betel kerava sine buti ki kancelarija, pakujnava sine literatura, kerava sine hajbaske hem čistinava sine. Isto agjaar, o Artur ponekogaš služinela sine sar oblastno nadgledniko ko pokrainska kongresija hem agjaar sine amen prilika te zapoznajna amen phralencar tari celo Irska. Akaja služba hem adava so šaj sine te dikha sar napredujnena o manuša kolencar so proučinaja sine i Biblija, pomožingja amen te ova but paše amare phralencar hem phenjencar. Adava tano čače baro bereketi!

O prvo megjunarodno kongres ki Irska ikergja pe ko Dablin ko 1965 berš. * (Dikh i fusnota.) Iako sine baro protivibe, o kongres sine but uspešno. Sine prisutna 3.948 džene, hem 65 džene krstingje pe. Sine 3.500 delegatija taro javera phuvja kola so sovgje ko khera e manušengere taro Dablin. Sekoj taro domakinija dobingje blagodarno pismo tari podružnica. A o domakinija falingje e phralen bašo lengoro šukar ponašibe. Akava nastan pozitivno vlijajngja ko propovedibe ki Irska.

Ko 1966 berš, i podružnica ko Dablin počmingja te nadgledinel o delo ko severno hem južno delo tari Irska. Akava jekhipe sine but pojaver taro adava so slučinela pe sine ki Irska, soske e manušen delinela len sine i politika hem i religija. Siem sine but bahtale so dikhaja sine kaj but katolikija prifatinena sine o čačipe hem služinena e Jehovaske zaedno ple phralencar kola so angleder sine protestantija.

Ko 2011 berš, amare životija celosno meningje pe keda siem sine bičhalde te služina ko Betel ko London soske sine spojme o podružnice tari Britanija hem Irska. Ko adava vreme sium sine zagrižimi bašo sastipe e Artureskoro. O doktorija vakergje kaj isi le Parkinsonovo nasvalipe. Ko 20 maj 2015 berš, palo 66 berš brako, mlo bračno partneri mulo.

Ko posledna nekobor berša, osetinava bari dukh hem žal. O Artur sine sekogaš uzi mande. But falinela mange! Ama, keda nakhea taro asavke situacie, ovea panda popaše e Jehovaja. But sium bahtali keda dikhava kaj o javera mangena sine e Arture. Dobingjum pismija taro phralja hem phenja tari Irska, tari Britanija, čak tari Amerika. O pismija hem adava so ohrabringje man mo devero o Denisi, leskiri romni i Mavis, hem mle unuke i Rut hem i Džudi, pomožinela mange poviše nego so šaj te vakerav lafencar.

Jekh stiho kova so but ohrabringja man tano Isaija 30:18. Adari pišinela: „O Jehova strplivo adžikerela te sikavel tumenge milost hem adaleske ov ka uštel te sikavel tumenge milost. Soske, o Jehova tano Devel so dela pravda. Bahtale tane sarine so adžikerena le“. But dela man uteha adava so džanava kaj o Jehova strplivo adžikerela te rešinel sa amare problemija hem te del amen interesna zadače ko nevo sveto.

Keda razmislinava bašo vreme so nakhlja, haljovava sar o Jehova vodinela sine hem dela sine bereketi ko propovedibe ki Irska! Mange tani bari čest so sium sine jekh taro but phralja hem phenja so pomožingje ko akava delo. Uverimi sium kaj o Jehova sekogaš ka del bereketi keda keraja adava so rodela amendar.