1, 2. a) Savo mir šaj te ovel amen avdive? b) Soske avdive našti te ovel amen celosno mir? (Dikh i slika ko početok tari statija.)

SEKOVA jekh amendar mangela te ovel le mir hem ma te ovel le problemija. Adaleske, siem but blagodarna so isi amen „o mir taro Devel“. Adava mir pomožinela amenge te borina amen protiv o negativna misle hem čuvstvija (Fil. 4:6, 7). Amen vetingjem kaj ka služina e Jehovaske, adaleske siem „ko mir e Devlea“. Akava značinela kaj amen siem paše lea (Rim. 5:1).

² Ama, panda na alo o vreme keda o Devel ka anel celosno mir ki Phuv. Živinaja ko posledna dive, adaleske isi amen but problemija kola so kerena te ova sekirime. Živinaja maškar o nasilna manuša (2. Tim. 3:1-4). Isto agjaar, valjani te borina amen protiv o Satana hem o hovavne sikljojba kola so širinela len ov (2. Kor. 10:4, 5). Ama, nešto so šaj najviše te sekirinel amen tano keda protivinela pe amenge amari  familija so na služinela e Jehovaske. Nesave lendar šaj asana amenge bašo adava so verujnaja ili krivinena amen kaj keraja problemija ki familija. Šaj vakerena amenge kaj ako na čhinavaja te služina e Jehovaske, ka otkažinen pe amendar. Sar valjani te dikha ko protivibe tari familija? Sar šaj te ovel amen mir keda isi amen asavko problemi?

3, 4. a) Sar vlijajngja upro manuša adava so sikavela sine o Isus? b) Keda posebno nekaske šaj te ovel pharo te džal palo Isus?

³ O Isus džanlja kaj nane sarine te prifatinen adava so sikavela ov. Ov isto agjaar džanlja kaj leskere učenikonge ka valjani hrabrost soske nesave ka protivinen pe lenge. Asavko protivibe šaj sine te ruminel o mir ko lengere familie. O Isus vakergja: „Ma mislinen kaj aljum te anav mir ki Phuv. Na aljum te anav mir, nego mači. Soske aljum te odvojnav manuše taro leskoro dad, e čhaja tari lakiri daj hem e bojra tari lakiri sasuj. Čače, e manušeskere dušmanja ka oven leskere kherutne“ (Mat. 10:34-36).

⁴ So manglja te vakerel o Isus keda vakergja: „Ma mislinen kaj aljum te anav mir“? Ov manglja o manuša te džanen kaj ka ovel len posledice ako ule leskere učenikija. Točno, e Isuseskiri cel sine te sikavel e manušen bašo Devel, a na te odvojnel o familie (Jovan 18:37). Ama, leskere učenikija valjangje te džanen kaj nane te ovel lenge sekogaš lokho te džan palo leskoro primer, posebno keda lengere paše amala ili familija na mangena te prifatinen o čačipe.

5. So doživingje e Isuseskere sledbenikija?

⁵ O Isus vakergja kaj o protivibe tari familija tano jekh taro bukja so leskere sledbenikija valjani te oven spremna te trpinen (Mat. 10:38). Te šaj te dokažinen kaj tane leskere učenikija, ola ačhile istrajna keda lengere familie asana sine lenge ili otfrlingje len. Ama, ola dobingje but poviše taro adava so našavgje. (Čitin Marko 10:29, 30.)

6. So na valjani te bistra ako isi amen protivibe tari familija?

⁶ Amen mangaja amare familija, čak keda ola protivinena pe amenge adaleske so služinaja e Jehovaske. Ama, te na bistra kaj amaro mangipe bašo Devel hem bašo Isus valjani te ovel pobaro taro bilo so javer (Mat. 10:37). Isto agjaar, na valjani te bistra kaj o Satana šaj te iskoristinel amaro mangipe baši amari familija te šaj te kerel ma te ova verna e Jehovaske. Akana ka dikha sar šaj te istrajna ko nesave phare situacie.

7. Sar valjani te dikhe ki tli situacija ako tlo bračno partneri na služinela e Jehovaske?

⁷ Ki Biblija pišinela kaj sekoj so khuvela ko brako ka oven le problemija (1. Kor. 7:28). Ako sian ko brako nekasaja so na služinela e Jehovaske, adava šaj te anel tuke panda pobare sekiracie hem problemija ko brako. Važno tano te dikhe ki tli situacija agjaar sar so dikhela o Jehova. Ov vakerela kaj na valjani te odvojna amen ili te razvedina amen  taro amaro bračno partneri samo adaleske so na služinela e Jehovaske (1. Kor. 7:12-16). Ako tlo rom na služinela e Jehovaske hem na predvodinela ko duhovna aktivnostija, tu ponadari da valjani te poštujne le sar poglavari ki familija. Ako tli romni na služinela e Jehovaske, tu ponadari da valjani te mange la hem ljubezno te grižine tut lake (Ef. 5:22, 23, 28, 29).

8. So šaj te puče tut ako tlo bračno partneri kerela te ovel tuke popharo te služine e Jehovaske?

⁸ So ako tlo bračno partneri kerela te ovel tuke popharo te služine e Jehovaske? Jekhe phenjakoro rom vakergja lake kaj oj šaj te džal ki služba samo nesave dive ko kurko. Ako sian ki slično situacija, puč tut: „Dali mlo bračno partneri rodela mandar celosno te čhinavav te služinav e Jehovaske? Ako na, dali šaj te kerav adava so rodela mandar?“ Ako sian razumno, ka ovel tut pohari problemija ko brako (Fil. 4:5).

9. Sar šaj e Devleskere sluge te sikaven pumare čhaven te poštujnen e roditele so na služinela e Jehovaske?

⁹ Ako tlo bračno partneri na služinela e Jehovaske, šaj te ovel tuke pharo te vospitine tle čhaven. Na primer, valjani te sikave tle čhaven te šunen i biblisko zapoved: „Poštujn te dade hem te daja“ (Ef. 6:1-3). Ama, so valjani te kere ako tlo bračno partneri na ikerela pe ko bibliska merilija? Šaj te mukhe šukar primer e čhavenge agjaar so ka poštujne le. Dikh leskere šukar osobine hem vaker leske kobor sian blagodarno bašo sa o šukar bukja so kerela len. Ma vaker negativna bukja baši leste anglo čhave. Namesto adava, objasnin lenge kaj sekoj korkori valjani te birinel dali ka služinel e Jehovaske. Ako sikavea e čhaven te poštujnen pumare roditele so na služinela e Jehovaske, tegani lengoro šukar primer šaj te pottikninel le te mangel te sikljovel bašo Jehova.

10. Sar šaj o roditeli soj tano Svedoko te pomožinel e čhavenge te mangen e Jehova?

 ¹⁰ Nesave bračna partnerija so nane Svedokija šaj mangena lengere čhave te slavinen praznikija soj paganska ili te sikaven len nesave hovavne religiozna sikljojba. Nesave roma šaj te zabraninen ple romnjake te sikavel e čhaven baši Biblija. Čak ki asavki situacija, i romni ka kerel sa so šaj te sikavel e čhaven bašo Jehova (Dela 16:1; 2. Tim. 3:14, 15). Na primer, o rom šaj nane te dozvolinel lake te proučinel i Biblija e čhavencar ili te ingarel len ko sostanokija. Oj ka poštujnel leskiri odluka, ama šaj te kerel lafi e čhavencar bašo ple veruvanja sekogaš keda ka ovel la prilika. Agjaar, ola ka šaj te sikljoven bašo Jehova hem ka džanen leskere merilija bašo ispravno hem pogrešno (Dela 4:19, 20). Ko krajo, o čhave korkori ka odlučinen dali ka služinen e Jehovaske (5. Moj. 30:19, 20). * (Dikh i fusnota.)

11. Soske šaj te ovel amen problemi amare familijaja so na služinela e Jehovaske?

¹¹ Keda počmingjem te proučina e Jehovaskere svedokoncar, šaj na vakergjem odma amare familijake. Ama, sar so počmingja te bajrovel amari vera, halilem kaj valjani te vakera lenge kaj mangaja te služina e Jehovaske (Mar. 8:38). Adaleske so počmingjem te služina e Jehovaske, šaj počmingje te oven amen problemija amare familijaja. Te dikha nesave bukja so šaj te pomožinen amenge te ova ko mir amare familijaja džikote ačhovaja verna e Jehovaske.

12. Soske šaj protivinela pe amenge i familija, hem sar šaj te sikava kaj haljovaja la?

¹² Trudin tut te haljove sar osetinela pe tli familija. But siem bahtale so džanaja o čačipe tari Biblija. Ama, amari familija šaj te mislinel kaj hovavgje amen hem kaj khuvgjem ki nesavi čudno sekta. Šaj te mislinen kaj na mangaja len više adaleske so na slavinaja lencar praznikija. Šaj čak darana kaj o Devel ka kazninel amen keda ka mera. Valjani te trudina amen te haljova sar osetinena pe hem šukar te šuna len so vakerena te šaj te haljova soske tane sekirime (Izr. 20:5). A apostol Pavle trudinela pe sine te haljovel sa e manušen te šaj te vakerel lenge o šukar haberi. Ako trudinaja amen te haljova amare familija, adava ka pomožinel amenge te džana sar te sikava la bašo čačipe (1. Kor. 9:19-23).

13. Sar valjani te kera lafi amare familijaja?

¹³ Ker lencar ljubezno lafi. Ki Biblija pišinela: „Tumaro lafi sekogaš  te ovel prijatno“ (Kol. 4:6). Akava nane sekogaš lokho te kerel pe. Šaj te molina e Jehova te del amen plo sveti duh kova so ka pomožinel amenge te ova ljubezna amare familijaja. Na valjani te koša amen lencar bašo lengere hovavne veruvanja. Ako povredingje amen pumare lafencar ili adalea so kergje, šaj te trudina amen te ova sar o apostolija. O Pavle vakergja: „Keda navredinena amen, daja len bereketi. Keda progoninena amen, strplivo istrajnaja. Keda dena amen armanja, odgovorinaja ljubezno“ (1. Kor. 4:12, 13).

14. Soske valjani te ponašina amen šukar?

¹⁴ Ponašin tut šukar. Soske tano važno akava? Iako adava so ka kera ljubezno lafi amare familijaja šaj te pomožinel amenge te ova ko mir lencar, ako ponašinaja amen šukar tegani adava panda posilno ka vlijajnel upri lende. (Čitin 1. Petrovo 3:1, 2, 16.) Tle primerno ponašibaja sikav tle familijake te dikhen kaj e Jehovaskere svedokija isi len bahtale brakija, grižinena pe šukar pumare čhavenge, živinena sprema o bibliska merilija hem isi len smisla ko životo. Čak ako amari familija nikogaš nane te prifatinel o čačipe, šaj te ova bahtale adaleske so džanaja kaj radujnaja e Jehova adalea so ponašinaja amen šukar.

15. Sar adava so ka planirina angleder šaj te pomožinel amenge ma te koša amen amare familijaja?

¹⁵ Planirin angleder. Razmislin kola situacie šaj te anen dži ko adava te koše tut tle familijaja. Palo adava, odlučin sar ka postapine (Izr. 12:16, 23). Akava kergja jekh phen tari Avstralija. Lakoro sastro sine baro protivniko hem ponekogaš džanela sine but te holjanel. Adaleske, angleder te javinen pe leske, oj hem lakoro rom molinena sine e Jehova te pomožinel lenge ma te odgovorinen leske ko grubo način. Ola razmislinena sine bašo kola šukar bukja šaj te keren lea lafi. Isto agjaar, te šaj ma te avel dži ko adava te košen pe baši religija, ola odlučingje kobor vreme ka keren lea lafi.

16. Sar šaj te na osetine tut krivo ako našti sekogaš te nakhe šukar tle familijaja?

¹⁶ Točno tano adava kaj ponekogaš ka oven amen problemija amare familijaja so nane Svedokija. Ko asavke situacie, šaj ka osetine tut krivo soske mangea tle familija hem mangea te ove lencar šukar. Ama, ma bistre kaj tano považno te ačhove verno e Jehovaske nego te sikave tle familijake kaj mangea la. Keda tli familija ka dikhel akava šaj ka haljovel kobor tano važno te služinel e Jehovaske. Tari javer strana, našti nikas te terine silaja te prifatinel o čačipe. Ama, šaj te pomožine tle familijake te dikhel sar koristinela tuke adava so služinea e Jehovaske. O Jehova lenge da dela isto možnost sar amenge —  te birinen dali ka služinen leske (Isa. 48:17, 18).

17, 18. So šaj te pomožinel tuke ako nekoj tari tli familija mukhela e Jehova?

¹⁷ Keda nekoj tari familija tano isklučimo ili korkori odvojnela pe tari organizacija, adava šaj but te dukhal, isto sar te phene nekoj posavela tut mačea. So ka pomožinel tut te izdržine adaja dukh?

¹⁸ Ačhov zafatimo duhovna aktivnostencar. Keda isi tut asavki dukh, valjani te kere tli vera pozorali. Čitin redovno i Biblija, spremin tut bašo sostanokija hem dža ki lende, dža ki služba hem molin e Jehova te del tut sila te istrajne (Juda 20, 21). So ako kerea sa akava, a i dukh nisar te nakhel? Ma otkažin tut! Ačhov zafatimo duhovna aktivnostencar. Sar so nakhela o vreme adava ka pomožinel tut te kontrolirine tle misle hem čuvstvija. Akava slučingja pe e pisateleske taro 73 Psalm. Jekh periodi ko leskoro životo sine leske pharo te kontrolirinel ple misle hem čuvstvija. Ama, adava so na čhinavgja te služinel e Jehovaske pomožingja leske palem te dikhel ispravno ko bukja (Ps. 73:16, 17). Akava šaj te pomožinel tuke da.

19. Sar šaj te sikava kaj poštujnaja o ukor taro Jehova?

¹⁹ Poštujn o ukor taro Jehova. O Devel džanela kaj o ukor šaj te koristinel sarinenge, hem okoleske da soj isklučimo. Iako but dukhala keda nekoj so mangaja le tano isklučimo, adava šaj te pomožinel leske te iranel pe ko Jehova. (Čitin Evreite 12:11.) Sa dži tegani, valjani te šuna e Jehovaskiri zapoved ma te družina amen adalencar soj tane isklučime (1. Kor. 5:11-13). Adava nane lokho. Mora te izbegina te kontaktirina lencar preku telefoni, porake, pismija, imejl ili socijalna mreže.

20. Ko so valjani te nadina amen?

²⁰ Nikogaš ma našav nadež! O mangipe „ko sa nadinela pe“. Adaleske, nadinaja amen kaj amare mangle ka iranen pe ko Jehova (1. Kor. 13:7). Ako isi tut dokaz kaj nekoj tari tli familija počminela te meninel plo stavi, šaj te moline tut leske te dobinel sila tari Biblija hem te prifatinel e Jehovaskiri pokana: „Iran tut mande“ (Isa. 44:22).

21. So valjani te kere ako tli familija protivinela pe tuke adaleske so sledinea e Isuse?

²¹ O Isus vakergja kaj na valjani te manga nijekhe manuše poviše lestar. Ov sine uverimo kaj leskere učenikija ka oven hrabra hem ka ačhoven leske verna čak keda lengiri familija ka protivinel pe lenge. Adaleske, ako tli familija protivinela pe tuke so sledinea e Isuse, neka ovel tut doverba ko Jehova. Rode lestar te pomožinel tuke te ove istrajno (Isa. 41:10, 13). Šaj te ove bahtalo soske džanea kaj o Jehova hem o Isus tane zadovolna tutar hem kaj ka nagradinen tut baši tli vernost.