BIJAMO sium ko 1934 berš. Mle roditelija, o Fred hem i Edna Molohan, više 20 berš sine Istražuvačija e Biblijakere (Jehovaskere svedokija). But sium lenge blagodarno so sikavgje man te mangav e Jehova. Živingjem ko Parsons, jekh tikni diz ko jugoistočno Kanzas. Skoro sarine ko amaro sobranie sine pomazanikija. Amari familija sine redovno ko sostanokija hem ki služba. Sabota paloručko obično propovedinaja sine ki ulica, služba koja avdive tani pendžardi sar svedočibe ko prometna thana. Ponekogaš siem sine umorna, ama mo dad sekogaš ingarela sine amen ko sladoledi te osvežina amen.

Amaro tikno sobranie sine le baro podračje koleste so sine nekozom tikne dizja hem but farme. Namesto te den amen pare baši literatura so lena la, nesave farmerija dena amen sine zelenčuk taro pumare bavče, sveža jare, ili čak dživde khajna. Mo dad više angleder mukhela sine pare baši literatura so daja la, adaleske akala bukja pomožingje te ovel amen hajbaske.

Mle roditelen sine len gramofoni kova so koristinena le sine službake. Sium sine but tikno te šaj te koristinav le, ama uživinava sine te pomožinav me dadeske hem me dajake te mukhen o snimke govorencar taro phral Raterford keda džana sine ko povtorna posete hem keda proučinena sine e manušencar.

Mo dad čhivgja jekh baro zvučniko upro amaro ford, modeli taro 1936 berš, hem kergja le vrda razglasea. O vrda sine but šukar baši služba. Obično prvo mukhaja sine muzika te šaj te la e manušengoro vnimanie, a palo adava mukhaja sine biblisko govor. Palo adava, nudinaja sine literatura e manušenge so sikavena sine interes.

Jekh puti keda siem sine ki jekh tikni diz Čerivejl (Kanzas), mo dad parkiringja o vrda razglasea ko parko ki diz kote so but džene odmorinena pe sine nedela. Ama, ale policajcija hem vakergje leske kaj nane dozvolimo te koristinel o vrda ko parko. Adaleske, mo dad parkiringja o  vrda ki ulica uzo parko kotar so o manuša šaj sine te šunen adava so mukhaja. But sine interesno keda džava sine ki asavki služba zaedno me dadea hem me pobare phralea, o Džeri.

Adala berša, učestvujnaja sine ko posebna akcie te propovedina ko podračja kote so o manuša but protivinena pe sine. Sar so vakergjum ko početok, uštaja sine ki ekvaš i rat hem bizo te primetinen amen čhivaja sine traktatija ili brošurke telo udara ko e manušengere khera. Palo adava, sarine khedaja amen sine ko dogovorimo than avri tari diz te šaj te dikha dali i policija astargja nekas.

Javer interesno delo tari amari služba sine keda phiraja sine bare plakatencar ki diz. Setinava man ko vreme keda o phralja ale ki amari diz hem phiravena sine plakate kolende so pišinela sine: „I religija tani stapica hem hovajbe“. Ola cidingje taro amaro kher, phirgje okolu jekh tekvaš kilometro ki diz, hem palem irangje pe amende. Šukar sine adava so nikoj na kergja lenge problemi, ama but džene mangle te džanen so slučinela pe.

Sar familija, but puti džaja sine ko kongresija ko Teksas. Mo dad kerela sine buti ki železnica, adaleske šaj sine bizo pare te patujna vozea dži ko kongresija hem keda džaja sine te dikha amare familija. O pophuro phral me dajakoro, o Fred Vizmar, hem leskiri romni, i Julali, živinena sine ko Templ (Teksas). Mo vujko o Fred šungja bašo čačipe panda ko početok taro 20 veko, krstingja pe hem vakerela sine bašo adava so siklilo ple phenjenge, maškar kolende sine mi daj da. O phralja taro centralno delo taro Teksas džanena le sine but šukar soske ov služinela sine sar zonsko sluga (akana pendžardo sar pokrainsko nadgledniko). Ov sine ljubezno, bahtalo hem revnosno manuš, a adava but šukar vlijajngja upri mande.

Ko 1941 berš gelem vozea ko Sent Luis (Misuri) ko jekh baro kongres. Sa o terne siem sine zamolime te beša zaedno uzi bina te šaj te šuna e phrale Raterford, kova so ikergja o govor e naslovea „O čhave e Careskere“. Ko krajo taro leskoro govor, sarinen so bešaja sine ko adava delo — okolu 15.000 terne — adžikerela amen sine baro iznenaduvanje. O phral Raterford hem leskere pomošnikija dengje sekole jekheske amendar po jekh primerok taro nevo lil Čhave.

Ko april 1943 berš siem sine ko kongres „Vikime baši akcija“ kova so ikergja pe ko Kofivil (Kanzas). Adari sine vakerdo kaj ko sa o sobranija ka ikerel pe jekh nevi škola — Teokratsko škola baši služba. Isto agjaar, dobingjem jekh brošurka kolate so sine 52 lekcie, koja so valjani sine te koristinel pe ki adaja škola. Pokasno adava berš, ikergjum mli prvo zadača ki adaja škola. Adava kongres sine mange posebno soske tegani zaedno nekobor dženencar krstingjum man ko šudro pani ko tikno ezero so sine ki jekh paše farma.

Otkeda završingjum e sredno školaja ko 1951 berš, mora sine te odlučinav so ka kerav mle životoja. Mo phral o Džeri služinela sine ko Betel. Me da mangava sine te služinav adathe, adaleske phergjum i molba bašo Betel. Kratko palo adava vikingje man hem taro 10 mart 1952 berš počmingjum te služinav ko Betel. Akaja sine čače šukar odluka koja so pomožingja mange ki pobari mera te služinav e Devleske.

Nadinava man sine kaj ka kerav buti ki pečatnica kote so kerena pe sine amare spisanija hem javera publikacie. Ama nikogaš na kergjum buti adathe. Najangle dobingjum zadača te kerav buti sar kelneri, a pokasno sium sine dodelimo ki kujna. Uživinava sine ki akaja buti hem sikliljum but bukja. Keraja sine buti ko smene hem sine man slobodno vreme ko tek e diveskoro. Adaleske but puti džava sine ki betelsko biblioteka kote so sine but lila kola so koristinava len sine bašo mlo lično proučibe. Akava but pomožingja mange te kerav pozorali mli vera hem mlo amalipe e Jehovaja. Sium sine poodlučno te služinav e Jehovaske ko Betel kobor so šaj poviše vreme. O Džeri iklilo taro Betel ko 1949 berš hem ženingja pe e Patrišaja, ama ola ačhile te živinen ko Bruklin. Adaleske so sine paše, ola but pomožingje mange hem ohrabringje man o prva berša džikote sium sine ko Betel.

Kratko otkeda aljum ko Betel, o phralja počmingje te roden betelska sluge kola so šaj te  ikeren javna govorija sar pretstavnikija tari podružnica. O phralja taro akava spisako valjani sine te posetinen o sobranija kola so sine dur dži ko 320 kilometre taro Bruklin. Adari, ola valjani sine te ikeren javno govor hem te džan ki služba e phralencar taro sobranie. Me da sium sine jekh taro birime phralja. Sine man trema džikote ikergjum mle prva govorija kola so tegani trajnena sine jekh saati. Obično patujnava sine dži ko sobranija vozea. Nikogaš nane te bistrav jekh asavko patujbe evendaske ko 1954 berš. Ukliljum ko vozi kolea so valjani sine te iranav man ko Njujork hem valjani sine te resav ko Betel otprilika angleder te perel i rat. Ama džikote iranava man sine, astargja baro nevreme, sine but bari bavlal hem iv. O električna motorija taro vozi čhinavgje te keren buti hem resljum ko Njujork čak ponedelnik ko 5 o saati sabajle. Adathar ukliljum ko metro so džala sine ko Bruklin hem geljum pravo ki buti ki kujna. Hari kasningjum hem sium sine but umorno soske na sukjum celo rat. Ama, adava so služinava sine e sobranienge hem so zapoznajngjum bute phralen hem phenjen vredinela sine but poviše taro sa o žrtve so kergjum len.

Ko prva berša tari mli betelsko služba isto agjaar dobingjum zadača te učestvujnav ki jekh emisija proučibaske i Biblija koja so sekova kurko mukhela pe sine ki amari radiostanica WBBR. Tegani o studija sine ko dujto sprati ki Kolumbija Hajts br. 124 ko Bruklin. O phral o Mekmilan kova so služingja but berša ko Betel — kole so vikinaja sine phrala Mek — redovno učestvujnela sine ko akala radioemisie. Ov sine but šukar primer amenge e poterne phralenge ko Betel, soske ov ačhilo verno iako sine le but problemija.

Ko 1958 berš, dobingjum nevi zadača. Počmingjum te sorabotinav okolencar so diplomiringje ki Škola Gilead. Valjani sine te pomožinav adale revno phralenge hem phenjenge te dobinen o vize hem te organizirinav te resen dži ki phuv kote so sine dodelime. Ko adava vreme te patujnel pe avionea sine but skupo, adaleske poviše misionerija so džana sine ki Afrika hem Azija patujnena sine tovarna brodencar. But berša pokasno, keda o avionska karte ule poevtina, poviše džene taro misionerija patujnena sine avionea.

Ko 1960 berš, organizirinava sine čarter-letija taro SAD dži ki Evropa bašo megjunarodna kongresija so sine planirime bašo 1961 berš. Me da geljum avionea ko jekh taro adala kongresija ko Hamburg (Germanija). Palo kongres, me hem javera trin phralja taro Betel lelem jekh vrda ki renta hem vozingjem preku Germanija dži ki Italija kote so posetingjem i podružnica ko Rim. Adathar gelem ki Francija, a palo adava vozingjem preku o Pirineija dži ki Španija, kote so o propovedibe sine zabranimo. Adaleske, pakujngjem nesave publikacie sar poklonija kola so šaj sine te da len amare phralenge ki Barselona. But siem sine bahtale so dikhlem amen lencar! Palo adava gelem ko Amsterdam hem adathar avionea irangjem amen ko Njujork.

Ko 1962 berš dobingjum zadača te organizirinav o drumo 583 phralenge hem phenjenge kola so valjani sine te džan ko nekobor posebna megjunarodna  kongresija so ikergje pe ko celo sveto. Adala sine o kongresija e naslovea „Večno šukar haberi“, kola so ikergje pe ko 1963 berš. O delegatija valjani sine te džan ko kongresija ki Evropa, Azija hem ko Južno Pacifik, a palo adava ko Honolulu (Havai) hem ko krajo ki Pasadena (Kalifornija). Valjani sine isto agjaar te džan ko Liban hem ko Jordan te šaj te dikhen poviše thana ko adala bibliska phuvja. Amaro oddelenie organiziringja o avionska letija, o smestuvanja ko hotelija hem o vize so valjangje.

O berš 1963 sine mange but važno tari jekh javer da pričina. Ko 29 juni, ženingjum man jekhe phenjaja, i Lila Rodžers taro Misuri, koja so ali te služinel ko Betel ko 1960 berš. Jekh kurko otkeda lelem amen, me hem i Lila cidingjem ko drumo e delegatencar taro megjunarodna kongresija so ikergje pe ko celo sveto, hem gelem ki Grcija, Egipet hem Liban. Adathar avionea gelem ko Jordan. Ama, o propovedibe sine ograničimo ki adaja phuv hem o vlastija na dena sine vize e Jehovaskere svedokonge. Adaleske, na džanaja sine so ka slučinel pe keda ka resa. Siem sine but iznenadime hem bahtale keda dikhlem jekh grupa phralja hem phenja sar adžikerena amen ko aerodrom hem ikerena bari plakata kote so pišinela sine: „Šukar alen Jehovaskere svedokija!“ Čače sine but šukar te posetinen pe o bibliska phuvja hem te dikhen pe o thana kote so živinena sine o Avraam, o Isak hem o Jakov, isto agjaar o thana kote so propovedingje o Isus hem o apostolija, hem o than kotar so počmingja te širinel pe o hristijanstvo „dži ko krajo e phuvjakoro“ (Dela 13:47).

Više 55 berš i Lila verno poddržinela man ko sa amare zadače. Nekobor puti siem sine ki Španija hem ki Portugalija keda o propovedibe sine zabranimo. Ohrabrinaja sine e phralen hem e phenjen, ingaraja sine lenge literatura hem javera bukja so valjanena sine lenge. Čak sine amen prilika te posetina amare phralen kola so sine phanle ko jekh zatvor ko Kadis (Španija). Sium sine but bahtalo so šaj sine te ikerav lenge jekh ohrabruvačko govor.

Taro 1963 berš, organiziringjum o drumo e delegatengoro ko megjunarodna kongresija ki Avstralija, Afrika, Dalečno Istok, Evropa, Nov Zeland, Portoriko, Sredno hem Južno Amerika hem Havai. Me hem i Lila siem sine ko but kongresija so našti te bistra len, sar soj o kongres ki Varšava (Polska), kova so ikergja pe ko 1989 berš. Ko adava kongres ale but phralja tari Rusija. Adava sine lengoro prvo kongres! Zapoznajngjem amen phralencar hem phenjencar so sine beršencar phanle ko Sovetsko Sojuz baši pumari vera.

Javer zadača kolate so uživingjum sine te posetinav hem te ohrabrinav e betelsko familien hem e misioneren ko celo sveto. Ki amari posledno poseta gelem ki Južno Koreja hem sine amen prilika te dikha amen 50 phralencar kola so tegani sine ko zatvor ko Suvon. Ola sine but pozitivna hem edvaj adžikerena sine palem te služinen e Jehovaske bizo te oven ograničime. Siem sine but ohrabrime so dikhlem amen lencar! (Rim. 1:11, 12).

Ko sa akala berša dikhljum sar o Jehova dela bereketi ple narodoske. Keda krstingjum man  ko 1943 berš, sine okolu 100.000 objavitelija. A avdive isi poviše taro 8.000.000 kola so služinena e Jehovaske ko 240 phuvja. O trudo e misionerengoro taro Gilead pomožingja but te ovel asavko porast. But sium bahtalo so šaj sine popaše te sorabotinav bute misionerencar hem te pomožinav lenge te resen ko phuvja kote so sine dodelime.

Blagodarno sium so ko ternipe odlučingjum te bajrarav mli služba agjaar so dengjum molba bašo Betel. O Jehova dengja man but bare bereketija ko sa akala berša. Osven o bahtalipe so anela amenge i betelsko služba, me hem i Lila sine amen prilika poviše taro 50 berš te propovedina objavitelencar ko nekobor sobranija ko Bruklin hem ule amen but čačutne amala.

Ponadari da služinava ko Betel me romnjaja koja so poddržinela man. Iako isi man poviše taro 84 berš, pomožinava ko oddel baši korespondencija hem adalea panda kerava buti koja so kerela man bahtalo.

Anela mange but baro bahtalipe adava so sium ki e Jehovaskiri but šuži organizacija hem so dikhava kobor tane točna o lafija taro Malahija 3:18: „Palem ka dikhen i razlika maškar o pravedno hem o lošno manuš, maškar adava so služinela e Devleske hem adava so na služinela leske“. Sekova dive dikhaja kaj e Satanaskoro sveto ovela pološno hem kaj e manušen nane len nisavi nadež hem skoro nisavo bahtalipe ko životo. Ama, okola so mangena e Jehova hem služinena leske isi len bahtalo životo čak ko akava pharo vreme hem isi len sigurno nadež baši idnina. Čače tani bari čest te vakera o šukar haberi! (Mat. 24:14). Edvaj adžikeraja o dive kova so panda hari ka avel, keda e Devleskoro Carstvo ka meninel akava sveto jekhe neve svetoja kote so ka ovel raj. Tegani sa o manuša ki Phuv ka oven saste hem bahtale hem ka živinen zasekogaš.