1, 2. Koj angja najbari šteta e manušenge hem sar kergja adava?

O MANUŠA izmislingje but bukja kolencar so kergje o životo te ovel polokho, sar soj na primer, o telefoni, i sijalica, o vrda hem o frižideri. Tari javer strana, izmislingje bukja da kola so anena o životo ki opasnost, sar soj o baruti, o mine so koristinena pe ko vojne, o cigare ili i atomsko bomba. Ama, isi nešto soj popurano taro akala bukja hem kergja najbari šteta e manušenge. Soj adava? Adava tano o hovajbe. Okova so hovavela vakerela nešto so džanela kaj nane čače te šaj o javer te verujnel leske. Koj vakergja o prvo hovajbe? O Beng, kaske so o Isus Hristos vakergja kaj tano „dad e hovajbaskoro“. (Čitin Jovan 8:44.) Keda vakergja o prvo hovajbe?

² Ov kergja adava angleder nekobor milja berša ki rajsko gradina. O Adam hem i Eva uživinena sine ko but šužo raj kova so o Jehova kergja le lenge. O Devel vakergja lenge kaj ako hana „taro kaš bašo pendžaribe soj šukar hem soj lošno“, ka meren. Iako o Satana džanlja akava, ov preku jekh sap vakergja e Evake: „Na, tumen nane  te meren“. Adava sine o prvo hovajbe. A palo adava vakergja: „O Devel džanela kaj ko adava dive keda ka han lestar, ka phravgjon tumare jakhja, hem ka oven sar o Devel, ka džanen soj šukar, a soj lošno“ (1. Moj. 2:15-17; 3:1-5).

3. Soske šaj te vakerel pe kaj e Satanaskoro hovajbe tano zlobno hem save tane o posledice taro adava?

³ Akava hovajbe sine zlobno, soske o Satana šukar džanlja kaj i Eva ka merel ako verujnela leske hem ako hala taro plodi. Baš adava ulo. Prvo i Eva, a palo adava o Adam da, na šungje e Jehovaskiri zapoved hem ko krajo mule (1. Moj. 3:6; 5:5). Soj panda postrašno, preku adava grevo, o meribe širingja pe ko sa o manuša. I Biblija vakerela: „O meribe vladinela sine sar cari... čak upro okola so na kergje grevo slično sar e Adameskoro“ (Rim. 5:12, 14). Adaleske na siem sovršena hem na živinaja večno sar so manglja o Devel. Namesto adava, živinaja samo 70 ili šaj 80 berša, a amaro životo tano pherdo „nevolje hem pharipa“ (Ps. 90:10). Sa akava ulo samo adaleske so o Satana hovavgja!

4. a) Bašo kola pučiba ka kera lafi? b) Sprema o Psalm 15:1, 2, koj samo šaj te ovel amal e Jehovaja?

⁴ O Isus bašo Satana vakergja: „Na ačhilo ko čačipe, soske ov na mangela o čačipe“. O Satana na meningja pe. Ov panda „zavedinela celo sveto“ ple hovajbaja (Otk. 12:9). Ama nikoj amendar na mangela te ovel zavedimo taro Satana. Adaleske, te dikha trin pučiba: Sar o Satana zavedinela e manušen avdive? Soske hovavena o manuša? Hem, so ka pomožinel amenge sekogaš te vakera o čačipe te šaj te na našava o amalipe e Jehovaja sar so našavgje le o Adam hem i Eva? (Čitin Psalm 15:1, 2.)

5. Sar o Satana zavedinela e manušen avdive?

⁵ Šaj te izbegina te ova zavedime taro Satana. O apostol Pavle vakergja: „Leskere namere nane amenge nepoznata“ (2. Kor. 2:11). Džanaja kaj celo sveto — maškar kova soj i hovavni religija, o rumime vlade hem i alčno trgovija — tano ko vasta e Satanaske (1. Jov. 5:19). Adaleske na siem iznenadime so hovavena o manuša so isi len bari položba, soske upri lende vlijajnena o Satana hem leskere demonija (1. Tim. 4:1, 2). Na primer, nesave barvale biznismenija hovavena e manušen te šaj te len lengere pare, ili vakerena hovajba ko reklame te šaj te bikinen pumare proizvodija kola soj štetna.

6, 7. a) Soske tano posebno lošno keda o verska vodačija vakerena hovajba? b) Save hovajba širinena o verska vodačija?

⁶ Posebno tano lošno keda o verska vodačija vakerena hovajba. Soske? Ako nekoj verujnela ko lengere hovavne sikljojba hem kerela bukja kola so o Devel mrzinela len, šaj te našavel i prilika te živinel večno (Osi. 4:9). O Isus džanlja kaj o verska vodačija ko leskoro vreme hovavena sine e manušen. Ov hrabro vakergja lenge: „Teško tumenge, tumen o knižnikija hem o fariseija, licemerna sien! Patujnena preku more hem džana segde te šaj te ubedinen jekhe manuše te prifatinel i evrejsko vera, a keda ka prifatinel la, kerena le asavko so zaslužinela i geena“, ili o večno uništuvanje (Mat. 23:15). O Isus vakergja  kaj adala hovavne verska vodačija sine ista sar pumaro dad o Beng, kova so „mudarela e manušen“ (Jovan 8:44).

⁷ Avdive da isi but verska vodačija. Ola šaj vikinena pe pastorija, sveštenikija, rabinija ili koristinena peske javera titule. Isto sar o fariseija, ola na sikavena o čačipe taro e Devleskoro Lafi, nego „meningje o čačipe bašo Devel hovajbaja“ (Rim. 1:18, 25). Na primer, širinena hovajba kaj isi pekol, kaj e manušeskiri duša na merela, kaj isi reinkarnacija hem kaj o Devel prifatinela o homoseksualna vrske.

8. Savo hovajbe ka vakeren panda hari o politička vodačija, ama sar valjani amen te reagirina?

⁸ O političarija da zavedinena e manušen ple hovajbaja. Jekh taro najbare hovajba so panda hari ola ka vakeren tano kaj angje „mir hem sigurnost“ ko sveto. Ama, „tegani iznenadeno ka oven uništime“. Adaleske na valjani te verujna akale politička vodačenge kola so vakerena kaj o bukja džana ko pošukar. Amen but šukar džanaja kaj „e Jehovaskoro dive ka avel sar čor so avela ki rat“ (1. Sol. 5:1-4).

9, 10. a) Soske hovavena o manuša hem kola tane o posledice taro adava? b) So na valjani te bistra bašo Jehova?

⁹ Avdive na hovavena samo o manuša soj ki bari položba. Ki statija „Soske hovavaja“ taro J. Batačardži, pišinela kaj „bašo hovajbe mislinela pe kaj tano jekh karakteristika soj hor andre ko manuš“. Javere lafencar, o manuša mislinena kaj tano prirodno hem normalno te hovaven. O manuša najčesto hovavena te šaj te zaštitinen pe agjaar so ka garaven ple greške ili o kriminal so kergje. Ola isto agjaar hovavena te šaj te zarabotinen pare ili te ovel len nesavi javer korist. Ki isto statija pišinela kaj o manuša bizo problemi hovavena „jabandžien, kolegen, amalen hem ple familija“.

¹⁰ Kola tane o posledice taro sa adala hovajba? O manuša na verujnena više jekh jekheske hem o odnosija maškar lende tane rumime. Na primer, zamislin tuke kobor pharo ka ovel jekhe romeske keda ka doznajnel kaj leskiri romni kergja preljuba hem celo vreme hovavela le te šaj te garavel so kergja. Ili zamislin tuke kobor tano strašno keda jekh rom maltretirinela ple romnja hem ple čhaven khere, a anglo javera kerela pe kaj mangela len hem grižinela pe lenge. Asavke manuša šaj te hovaven e javeren, ama na valjani te bistra kaj ola našti te hovaven e Jehova. I Biblija vakerela kaj anglo leskere jakhja „sa tano pučardo hem jasno dikhjola“ (Evr. 4:13).

11. So sikljovaja taro lošno primer e Ananijaskoro hem e Sapfirakoro? (Dikh i slika ko početok tari statija.)

¹¹ Ki Biblija isi primer bašo jekh  hristijansko bračno pari kola so mangle te hovaven e Devle adaleske so o Satana vlijajngja upri lende. O Ananija hem i Sapfira probingje te hovaven e apostolen. Ola bikingje jekh delo taro plo imot hem dengje samo delo taro pare e apostolenge. O Ananija hem i Sapfira mangle te mukhen šukar vpečatok e javerenge ko sobranie, adaleske vakergje e apostolenge kaj dengje sa o pare. Ama o Jehova džanlja so kergje hem adaleske kazningja len (Dela 5:1-10).

12. So ka ovel okolencar so zlobno hovavena hem na kainena pe, hem soske?

¹² Sar dikhela o Jehova ko manuša so hovavena? Sa o manuša so zlobno hovavena hem na kainena pe ka oven frdime ko ezero tari jag, isto sar o Satana. Javere lafencar, ka oven uništime zasekogaš (Otk. 20:10; 21:8; Ps. 5:6). Soske? Adaleske so o Jehova ko akala hovavne manuša dikhela isto sar okola kaskere postapke tane odvratna anglo leskere jakhja (Otk. 22:15).

13. So džanaja bašo Jehova hem so pottikninela amen adava te kera?

¹³ Džanaja kaj o Jehova „nane manuš te hovavel“ hem kaj „o Devel našti te hovavel“ (4. Moj. 23:19; Evr. 6:18). O Jehova mrzinela „i čhib so hovavela“ (Izr. 6:16, 17). Ako mangaja te kera e Devleskiri volja, mora te vakera o čačipe. Adaleske, na hovavaja amen jekh jekhea (Kol. 3:9).

14. a) So kerela amen pojavera taro manuša soj ki hovavni religija? b) Objasnin o načelo taro Luka 6:45.

¹⁴ Kova tano jekh način sar o čačutne hristijanja tane pojavera taro manuša soj ki hovavni religija? Amen vakeraja o čačipe. (Čitin Zaharija 8:16, 17.) O Pavle vakergja: „Sikavaja  kaj siem e Devleskere sluge... čačutne lafencar“ (2. Kor. 6:4, 7). O Isus vakergja kaj o manuš „kerela lafi bašo adava solea tano pherdo leskoro vilo“ (Luka 6:45). Akava značinela kaj o iskreno manuš vakerela o čačipe. Ov vakerela o čačipe e jabandžienge, ple kolenge, ple amalenge hem ple familijake. Te dikha nesave primerija bašo adava sar šaj te sikava kaj trudinaja amen te ova česna ko sa.

15. a) Soske tano lošno te živinel pe dvolično? b) So ka pomožinel e ternenge te na peren ko pritisok taro vrsnikija? (Dikh i fusnota.)

¹⁵ Ako sian terno, šaj mangea te ove prifatimo taro tle vrsnikija. Ama, pazin nikogaš te na počmine te živine dvolično, sar so kerena nesave terne. Ola kerena pe kaj tane čista ko moralno pogled keda tane ple familijaja hem e phralencar taro sobranie, ama tane but pojaver ko socijalna mreže ili keda tane manušencar so na služinena e Jehovaske. Šaj vakerena bezobrazna lafija, na uravena pe skromno, šunena vulgarno muzika, piena, drogirinena pe, isi len tajna vrske ili kerena javera lošna bukja. Ola hovavena pumare roditelen, e phralen, e phenjen hem e Jehova (Ps. 26:4, 5). Ama, o Jehova džanela keda nekoj samo vakerela kaj služinela leske, a kerela bukja kola so ov mrzinela len (Mar. 7:6). But pošukar tano te šuna o sovet taro Izreki 23:17: „Te na ljubomorinel tlo vilo e grešnikonge, nego po celo dive neka ovel tut dar taro Jehova“. * (Dikh i fusnota.)

16. Sar valjani te odgovorine ko pučiba soj ki molba baši nesavi polnovremeno služba?

¹⁶ Ako mangea te ove opšto pioneri ili te počmine e specijalno polnovremeno službaja, na primer te služine ko Betel, valjani te phere molba. But tano važno iskreno te odgovorine ko pučiba bašo tlo sastipe, bašo adava savi zabava birinea hem bašo tlo moral (Evr. 13:18). Ama, so ako kergjan nešto so mrzinela o Jehova ili nešto bašo so mučinela tut tli sovest, a o starešine na džanena bašo adava? Odma rode lendar pomoš te šaj te ovel tut čisto sovest džikote služinea e Jehovaske (Rim. 9:1; Gal. 6:1).

17. So valjani te kera ako adala so progoninena amen isprašinena amen bašo amare phralja?

¹⁷ So valjani te kere ako o propovedibe tano zabranimo ki tli phuv hem ako o vlastija astarena tut hem isprašinena tut bašo tle phralja? Valjani li te vakere lenge sa so džanea? So  kergja o Isus keda jekh rimsko upraviteli isprašinela le sine? O Isus primeningja o načelo kaj „isi vreme te trajnel pe hem vreme te kerel pe lafi“, adaleske ko nesave pučiba ov na odgovoringja leske ništo (Prop. 3:1, 7; Mat. 27:11-14). Ako arakhljovaja ki slično situacija valjani te pazina te na vakera nešto kolea so šaj te ana ki opasnost amare phralen (Izr. 10:19; 11:12).

18. Koja tani amari odgovornost ako o starešine pučena amen nešto bašo amare phralja?

¹⁸ So ako nekoj ko sobranie kergja seriozno grevo hem tu džanea bašo adava? Adaleske so o starešine tane odgovorna te ikeren o sobranie čisto ko moralno pogled, šaj ka pučen tut so džanea bašo adava. So ka kere, posebno ako kerela pe lafi nekaske soj tuke paše amal ili nekoj tari tli familija? I Biblija vakerela: „Okova so svedočinela verno ka vakerel o čačipe“ (Izr. 12:17; 21:28). Adaleske, isi tut odgovornost te vakere e starešinenge sa so džanea hem na valjani ništo te garave. E starešinen isi len pravo te džanen sa o točna informacie te šaj ko najšukar način te pomožinen okoleske so grešingja palem te ovel paše e Jehovaja (Jak. 5:14, 15).

19. So ka dikha ki javer statija?

¹⁹ O David ki molitva vakergja e Jehovaske: „Tu sian bahtalo keda o čačipe tano ko vilo“ (Ps. 51:6). O David džanlja kaj tano najvažno save siem andral ko vilo. O čačutne hristijanja vakerena o čačipe jekh jekheske ko sekova vreme. Javer način sar e Devleskere sluge tane pojavera e javerendar tano adava so sikavena e manušen o čačipe tari Biblija. Ki javer statija ka dikha sar keraja adava ki služba.