Osven adava, akale Versajsko dogovorea sine kerdi nevi organizacija so vikinela pe sine Liga e narodongiri. Lakiri cel sine „te kerel pošukar megjunarodno sorabotka hem te anel ko sveto mir hem sigurnost“. But hristijanska religie poddržinena sine akaja nevi organizacija. O Federalno sovet taro e Hristoseskere crkve tari Amerika vakergja kaj i Liga e narodongiri tani „političko organizacija koja so zastapinela e Devleskere Carstvo ki Phuv“. Akava Sovet poddržingja akale Liga agjaar so bičhalgja ple delegatija ki Parisko mirovno konferencija. Jekh taro adala delegatija vakergja kaj i konferencija sine „o početok tari nevi era ki svetsko istorija“.

Čače počmingja jekh nevi era, ama bašo adava na sine pričina o manuša kola so učestvujngje ki akaja mirovno konferencija. Ko 1919 berš počmingja nevi era bašo propovedibe. Adava berš o Jehova dengja sila ple narodoske te šaj te propovedinel o šukar haberi sar nikogaš angleder. Ama prvo o Istražuvačija e Biblijakere valjani sine te doživinen jekh važno promena.

E beršeskoro izbor bašo členija ko upravno odbor e korporacijakoro Watch Tower Bi­ble and Tract Society sine zakažimo baši sabota, 4 januari 1919 berš. Ko adava vreme, o Džozef Raterford, kova so predvodinela sine e Jehovaskere narodo, zaedno panda efta javere phralencar, sine nepravedno osudimo hem phanlo ki Atlanta (Džordžija, SAD). O pučibe sine: Dali o členija taro upravno odbor kola so sine ko zatvor valjani te oven palem birime ili te oven menime?

Ki pli zatvorsko kjelija, o phral o Raterford sine sekirimo bašo adava so ka ovel e organizacijaja. Ov džanlja kaj nesave phralja mislinena kaj tano najšukar te birinel pe nevo pretsedateli. Adaleske, o Raterford pišingja pismo okolenge so sine ko adava sostanok, kote so predložingja e phrale Ivander Kauard te ovel pretsedateli. Baši leste o Raterford pišingja kaj tano smirimo, razborito hem verno e Gospodareske. Ama, but phralja mangle o izbor te ikerel pe palo šov masek. Adalea soglasinena pe sine o advokatija da kola so zastapinena sine e  phralen so sine phanle. Džikote kerena sine lafi so te keren, nesave phralja počmingje te voznemirinen pe.

Tegani slučingja pe nešto so o phral Ričard Barber pokasno opišingja le sar čhoribe pani ki jag. Jekh taro phralja so sine adathe uštilo hem vakergja: „Me na sium eksperti bašo adava so rodela o zakoni, ama džanava so rodela o Devel. Ov rodela te ova leske verna. A najšukar način sar šaj te sikava amari vernost sprema o Devel tano agjaar so ka glasina hem bašo pretsedateli palem ka birina e phrale Raterford“ (Ps. 18:25).

O phral o Mekmilan, kova so sine ki kjelija odma uzo Raterford, pokasno vakergja kaj o javer dive o phral Raterford khuvgja ko zido tari kjelija hem vakergja leske: „Pružin tlo vas“. Tegani dengja le jekh telegrama taro phralja bašo rezultati taro glasibe. O Mekmilan dikhlja i kratko poraka hem odma halilo so značinela. Ki late pišinela sine: „RATERFORD VAJZ VAN BARBER ANDERSON BULI HEM SPIL PRETSEDATELI PRVA TRIN SO KERENA O DOLŽNOSTIJA MANGAJA TUMEN“. Akava značinela sine kaj sa o členija taro upravno odbor sine palem birime hem kaj o Džozef Raterford hem o Vilijam van Amburg ačhile te keren pli dolžnost. Sprema adava, o phral o Raterford ačhilo pretsedateli.

Džikote o ofto phralja sine ko zatvor, javera Istražuvačija e Biblijakere počmingje te kheden potpisija te šaj te oven oslobodime o phralja. Akala hrabra phralja hem phenja khedingje poviše taro 700.000 potpisija. Sreda, 26 mart 1919 berš, angleder te oven dende o potpisija, o Raterford hem javera odgovorna phralja sine oslobodime.

Ko jekh govor so ikergja le okolenge so adžikergje le keda irangja pe taro zatvor, o phral o Raterford vakergja: „Uverimo sium kaj akava iskustvo taro kova so nakhlem sarine amen samo spreminela amen bašo pobare pharipa soj angli amende... Tumare borba na sine la cel te oslobodinel e phralen taro zatvor. Adaja na sine i glavno buti... Tumen boringjen tumen te šaj te svedočinen bašo Čačipe, hem adaleske dobingjen but šužo bereketi“.

Taro adava so slučingja pe ko sudibe amare phralengoro šaj te dikha kaj o Jehova vodingja o bukja. Ko 14 maj 1919 berš, o apelaciono sudo angja akaja odluka: „E obvinimenge ko akava slučaj na sine... fer sudimo sar so valjani sine te ovel, hem adaleske i presuda na važinela“. Akaja odluka e sudoskiri but koristingja e phralenge. Soske? O phralja sine obvinime kaj kergje phare krivična delija. Ako sine samo pomilujme ili ako samo namalinela pe sine lengiri kazna, olen ponadari da ka ovel len sine krivično dosie. Ama, adaleske so i presuda sine poništimi hem na sine obvinime baši javer buti, lengoro krivično dosie sine brišimo. Adaleske o phral o Raterford * šaj sine te ačhovel advokati hem te braninel e Jehovaskere narodo anglo  Vrhovno sudo ko SAD. Adava kergja le but puti otkeda sine oslobodimo taro zatvor.

Ki jekh prilika o phral o Mekmilan vakergja: „Na sine amen namera te beša phanle vastencar hem te adžikera o Gospodari te lel amen ko nebo. Halilem kaj valjani te kera nešto te šaj te dikha koja tani čače e Gospodareskiri volja“.

Ama o phralja taro glavno sedište našti sine doborom lokhe ponadari da te keren i buti so kerena la sine beršencar. Soske? Adaleske so, džikote sine ko zatvor, sine uništime sa o ploče kolencar so pečatinela pe sine literatura. Akava obeshrabringja e phralen hem nesave pučena pe sine dali alo o krajo e propovedibaskoro.

Dali panda sine manuša so interesinena pe sine bašo šukar haberi kova so propovedinena sine o Istražuvačija e Biblijakere? Te šaj te odgovorinel ko adava pučibe, o phral o Raterford odlučingja te ikerel jekh govor koleste so o phralja mangle te kaninen so šaj poviše manušen. „Ako nikoj na avela sine ko adava sostanok“, vakergja o phral Mekmilan, „adava ka značinel sine kaj o propovedibe tano završimo“.

Nedela, 4 maj 1919 berš, ko Los Andželes (Kalifornija, SAD), o phral o Raterford, iako sine but nasvalo, ikergja o predavanje „Nadež bašo manuša so mučinena pe“. Ko predavanje sine 3.500 prisutna, a bute dženenge sine vakerdo te aven o tajsutno dive soske na sine dovolno than. O tajsutno dive ale panda 1.500 manuša. O phralja dobingje odgovor ko lengoro pučibe — o manuša interesinena pe sine bašo šukar haberi.

Adava so o phralja kergje palo adava, vlijajngja upro način sar e Jehovaskere svedokija kerena pli propovedničko aktivnost dži avdive.

Ki Stražarsko kula taro 1 avgust 1919 berš, sine objavimo kaj ko početok taro septemvri ka ikerel pe kongres ko Sedar Point (Ohajo, SAD). O Klarens Biti, jekh terno Istražuvači e Biblijakoro taro Misuri (SAD), vakergja: „Sarine  sine odlučna te džan“. Adathe sine prisutna poviše taro 6.000 phralja hem phenja, but poviše nego so očekujngja pe. Nešto so kergja o kongres panda pointeresno sine adava so krstingje pe 200 džene ko ezero Iri so sine paše.

Ko 5 septemvri 1919 berš, ko pandžto dive taro kongres, ko plo govor e naslovea „Govor e sorabotnikonge“, o phral o Raterford vakergja kaj ka ikljol jekh nevo spisanie e naslovea Zlatno veko. * Ov vakergja kaj akava spisanie „ka kerel lafi bašo važna nastanija so slučinena pe hem ka del objasnuvanje kova so temelinela pe ki Biblija bašo adava soske [slučingje pe] adala bare nastanija“.

Sa o Istražuvačija e Biblijakere sine pottiknime hrabro te propovedinen akale neve publikacijaja. Ko jekh pismo kote so sine opišimo sar valjani te propovedinel pe, pišinela sine: „Sekova jekh krstimo objaviteli na valjani te bistrel kaj isi le bari čest te služinel hem kaj akana valjani te koristinel adaja prilika agjaar so ka učestvujnel ko propovedibe kobor so šaj poviše“. But manuša prifatingje i pokana te propovedinen! Dži ko dekemvri o isto berš, o revna objavitelija dobingje poviše taro 50.000 pretplate bašo nevo spisanie!

Dži ko krajo taro 1919 berš, e Jehovaskoro narodo palem sine organizirimo hem ohrabrimo bašo adava so adžikerela le sine. Osven adava, ispolningje pe nekobor važna proroštvija bašo posledna dive. Završingje o ispitija hem o čistibe e Devleskere narodoskoro so sine prorokujmo ko Malahija 3:1-4. E Jehovaskoro narodo sine oslobodimo taro simbolično ropstvo taro Baro Vavilon, a o Isus postavingja e „verno hem razborito robo“ * (Otk. 18:2, 4; Mat. 24:45). Agjaar o Istražuvačija e Biblijakere sine spremna te keren i buti koja so o Jehova mangela sine te keren la.