1. So šaj te kerel o Jehova te šaj te ispolninel pli namera?

O JEHOVA šaj te ovel sa so valjani te šaj te ispolninel pli namera. Na primer, ov tano učiteli, Dad kova so utešinela hem propovedniko (Isa. 48:17; 2. Kor. 7:6; Gal. 3:8). Akala tane samo nesave taro uloge so isi e Jehova. Sepak, ov but puti koristinela manušen te šaj te ispolninel pli namera (Mat. 24:14; 28:19, 20; 2. Kor. 1:3, 4). Isto agjaar, o Jehova šaj sekole jekheske amendar te del mudrost hem sila te ova sa so valjani te šaj te kerel pe leskiri volja. Sa akava tano povrzimo e Jehovaskere anavea, sar so objasninena nesave bibliska izučuvačija.

2. a) Soske šaj ponekogaš te sumnina amen ko adava dali o Jehova mangela te koristinel amen? b) So ka dikha ki akaja statija?

² Sarine mangaja te ova korisna e Jehovaske, ama nesave amendar šaj te sumninen pe dali o Jehova čače mangela te koristinel len. Soske? Adaleske so mislinena kaj našti te keren doborom kobor so mangena. Ola mislinena kaj ograničinena len o berša, o okolnostija ili o sposobnostija. Tari javer strana, nesave šaj mislinena kaj kerena dovolno hem kaj nane potreba te keren poviše. Ki akaja statija ka dikha sar o Jehova šaj te del amen adava so valjani amenge te šaj te ispolninel pe leskiri namera. Palo adava ka dikha bibliska izveštaija bašo adava sar o Jehova dengja želba hem sila nesave ple slugenge te služinen leske. Ko krajo ka dikha sar šaj te mukha o Jehova te koristinel amen.

3. Sar so vetingja ko Filipjanite 2:13, so šaj te kerel o Jehova ako dikhela kaj razmislinaja ko save načinija te služina leske?

³ Čitin Filipjanite 2:13. * O Jehova šaj te del amen želba te služina leske. Sar? Šaj šungjem kaj nesave phraleske valjani pomoš ili kaj valjani te kerel pe nešto javer ko sobranie. Šaj o starešine ka čitinen pismo tari podružnica koleste so pišinela kaj valjani pomoš ko javer than, na primer, ko nesavo gradežno proekti ili te propovedinel pe. Adaleske, šaj ka puča amen: „Sar šaj me te pomožinav?“ Šaj nudinela pe amenge nesavi phari zadača baši koja so na siem sigurna dali ka šaj te kera la. Ili palem, otkeda čitingjem nesave stihija tari Biblija, šaj pučlem amen: „Sar šaj te primeninav akala bibliska stihija te šaj te pomožinav e javerenge?“ O Jehova nikogaš nane te čhivel amen silaja te kera nešto. Ama keda ka dikhel kaj razmislinaja bašo adava so šaj te kera, o Jehova šaj te pomožinel amenge te ovel amen želba te kera adava bašo so razmislingjem.

4. Sar šaj o Jehova te del amen sila te služina leske?

⁴ O Jehova, isto agjaar, šaj te del amen sila te služina leske (Isa. 40:29). Ov šaj te del amen plo sveti duh te šaj te pomožinel amenge te razvina o sposobnostija so više isi amen (2. Moj. 35:30-35). Preku pli organizacija, o Jehova šaj te sikavel amen sar te kera nesave zadače. Ako na osetinea tut nekogaš sigurno hem mislinea kaj našti te kere nesavi zadača, rode pomoš. Isto agjaar, šaj ko sekova vreme te rode taro amaro darežlivo Dad soj ko nebo te del tuke „sila, koja so nakhavela i normalno“ (2. Kor. 4:7; Luka 11:13). Tari Biblija džanaja kaj o Jehova pomožingja ple slugenge, hem muršenge hem džuvlenge, adalea so dengja len želba hem sila te keren nesave zadače. Džikote dikhaja nesave taro adala izveštaija, razmislin ko save slična načinija šaj o Jehova te koristinel tut.

5. So sikljovaja taro adava keda o Jehova počmingja te koristinel e Mojsee te šaj te oslobodinel e Izraelcon?

⁵ O Jehova pomožingja e Mojseeske te oslobodinel e Izraelcon. Ama, keda počmingja o Jehova te koristinel le baši adaja cel? Dali keda o Mojsej osetinela pe sine dovolno sposobno otkeda „sine sikavdo baši sa i egipetsko mudrost“? (Dela 7:22-25). Na, o Jehova koristingja e Mojsee čak otkeda pomožingja leske te ovel ponizno, krotko manuš (Dela 7:30, 34-36). O Jehova dengja e Mojseeske hrabrost te kerel lafi e najmokjno vladetelea ko Egipet (2. Moj. 9:13-19). So sikljovaja taro adava keda o Jehova počmingja te koristinel e Mojsee? O Jehova koristinela okolen so trudinena pe te sikaven leskere osobine hem kola so isi len doverba ki leskiri sila (Fil. 4:13).

6. So sikljovaja taro način sar o Jehova koristingja e Varzelaje te šaj te pomožinel e Davideske?

⁶ Vekoncar palo adava, te šaj te pomožinel e Davideske, o Jehova koristingja e Varzelaje. O David hem o narodo bokhalile, umoringje pe hem sine žedna džikote našena sine taro Avesalom, e Davideskoro čhavo. O Varzelaj, kova so ko adava vreme sine više phuro, zaedno javerencar čhivgja plo životo ki opasnost te šaj te pomožinel e Davideske hem okolenge so sine lea. O Varzelaj na mislingja peske kaj adaleske soj tano phuro, nane više korisno e Jehovaske. Namesto adava, ov darežlivo kergja sa so šaj te pomožinel e Devleskere slugenge kolenge so valjanela  sine pomoš (2. Sam. 17:27-29). So sikljovaja taro adava? Bizi razlika kobor berš isi amen, o Jehova šaj te koristinel amen te pomožina amare phralenge hem phenjenge kolenge so valjanena o osnovna bukja, sajekh dali tane ki amari phuv ili ki javer (Izr. 3:27, 28; 19:17). Čak ako našti direktno te pomožina lenge, šaj te da dobrovolno prilog. Adala sredstvija šaj te koristinen pe te pomožinel pe e phralenge hem e phenjenge keda ka valjani lenge (2. Kor. 8:14, 15; 9:11).

7. Sar o Jehova koristingja e Simeone, hem soske leskoro primer ohrabrinela amen?

⁷ O Jehova vetingja e Simeoneske, jekh pophuro verno sluga e Devleskoro ko Erusalim, kaj nane te merel angleder te dikhel e Mesija. Adava vetuvanje sigurno but ohrabringja e Simeone, soske but berša adžikerela sine e Mesija. O Jehova nagradingja le baši leskiri vera hem istrajnost. Jekh dive, „vodimo taro sveti duh“, alo ko hrami hem adathe dikhlja e tikne Isuse. Tegani o Jehova koristingja e Simeone te del jekh proroštvo bašo akava tikno čhavo kova so valjangja te ovel o Hristos (Luka 2:25-35). Iako o Simeon verojatno mulo angleder o Isus te počminel ple službaja ki Phuv, ov sine blagodarno baši čest so sikavgja leske o Jehova. Osven adava, adžikerena le panda but šuže bukja ko vreme so avela! Ko nevo sveto, adava verno manuš ka dikhel sar ka dobinen bereketija sa o narodija ki Phuv preku e Isuseskoro vladibe (1. Moj. 22:18). Amen da šaj te ova blagodarna baši čest so dela amen o Jehova adalea so koristinela amen ko razna načinija ki služba.

8. Sar o Jehova koristingja e Varnava, hem sar šaj te koristinel amen?

⁸ Ko prvo veko a.e., jekh darežlivo manuš so vikinela pe sine Josif dozvolingja e Jehovaske te koristinel le (Dela 4:36, 37). O apostolija vikinena le sine Varnava, so značinela „čhavo e utehakoro“, verojatno adaleske so utešinela sine e javeren. Na primer, otkeda o Savle ulo hristijani, but phralja darana sine te dikhen pe lea adaleske so džanena sine kaj progoningja adalen so verujnena sine ko Hristos. Ama, o Varnava utešingja le hem pomožingja leske, a o Savle sigurno sine but blagodarno bašo adava (Dela 9:21, 26-28). Pokasno, o starešine ko Erusalim mangle te ohrabrinen e phralen kola so živinena sine dur lendar, ki sirisko Antiohija. Kas bičhalgje bašo adava? E Varnava! Ola čače biringje šukar. Bašo Varnava ki Biblija pišinela: „Sarinen ohrabrinela sine te ačhoven verna e Gospodareske odlučno vilea“ (Dela 11:22-24). O Jehova šaj avdive da te pomožinel sekole jekheske amendar te ovel „čhavo e utehakoro“ bašo phralja hem phenja. Na primer, šaj te koristinel amen te utešina okolen so mulo lendar nekoj taro mangle. Ili šaj te pottikninel amen te posetina nekas ili te javina amen nekaske soj tano nasvalo ili obeshrabrimo te šaj te vakera leske nešto so ka ohrabrinel ili utešinel le. Dali ka dozvoline e Jehovaske te koristinel tut sar so koristingja e Varnava? (1. Sol. 5:14).

9. So sikljovaja taro način sar o Jehova pomožingja jekhe phraleske te ovel šukar starešina?

⁹ O Jehova pomožingja jekhe phraleske so vikinela pe Vasilij te oven le duhovna osobine te šaj šukar te grižinel pe e sobranieske sar pastiri. O Vasilij sine imenujmo te služinel sar starešina keda sine le 26 berš. Ov mislinela sine kaj nane le dovolno iskustvo te šaj te pomožinel e phralenge hem e phenjenge, posebno okolenge so sine len problemija. Ama, dobingja korisno obuka taro nekobor iskusna starešine hem sine ki Škola bašo imenujme phralja. O Vasilij but trudingja pe te ovel pošukar. Na primer, kergja jekh spisako koleste so čhivgja peske potikne celija. Sar so ispolninela sine akala celija, doborom posigurno osetinela pe sine. Ov akana vakerela:  „Adava so angleder daravkerela man sine, akana kerela man but bahtalo. Keda o Jehova pomožinela mange te arakhav o ispravno biblisko stiho te šaj te utešinav nesave phrale ili phenja taro sobranie, osetinava man but zadovolno“. Phraljalen, ako tumen da sar o Vasilij mukhena o Jehova te koristinel tumen, ov šaj te del tumen sposobnost te grižinen tumen bašo pobare zadače ko sobranie.

10. So kergja i Avigeja, hem so sikljovaja taro lakoro primer?

¹⁰ E Davideske hem leskere manušenge valjani sine pomoš adaleske so o cari o Saul progoninela len sine. E Davideskere manuša zamolingje jekhe barvale Izraelco so vikinela pe sine Naval, te del len hari hajbaske. Ola mislingje kaj šaj te roden lestar adava soske zaštitinena sine leskere bakhren. Ama o sebično Naval na manglja ništo te del len. O David holjangja but hem manglja te mudarel le hem sekole murše taro leskoro kher (1. Sam. 25:3-13, 22). Ama, e Navaleskiri romni i Avigeja, osven so sine šuži, sine isto agjaar but razumno. Oj sikavgja bari hrabrost adalea so ali ko David hem zamolingja le ma te mudarel e Navale hem agjaar te ovel krivo bašo rat. I Avigeja taktično vakergja leske te mukhel o bukja e Jehovaske ko vasta. E Avigejakiri poniznost hem razumnost kovljargja e Davideskoro vilo. Ov halilo kaj o Jehova bičhalgja la ki leste (1. Sam. 25:23-28, 32-34). O Jehova šaj sine te koristinel e Avigeja soske sine la šuže osobine. Ko slično način, o Jehova šaj avdive da te koristinel ljubezna hem razumna phenjen te šaj te keren pozorale pumare familien hem e javeren ko sobranie (Izr. 24:3; Tit 2:3-5).

11. So kergje e Salumeskere čhaja, hem koj avdive džala palo lengoro primer?

¹¹ But vekija palo adava, o čhaja e Salumeskere sine maškar okola so koristingja len o Jehova te šaj palem te gradinel pe o zido taro Erusalim (Neem. 2:20; 3:12). Iako lengoro dad sine knezi, leskere čhaja sine spremna te keren akaja phari hem opasno buti (Neem. 4:15-18). Ola sine but porazlična taro o ugledna manuša tari Tekoja kola so na mangena sine te učestvujnen ko gradibe o zido (Neem. 3:5). Zamislin tuke kobor sine bahtale e Salumeskere čhaja otkeda završingja pe o zido bašo samo 52 dive! (Neem. 6:15). Ko amaro vreme, o phenja kola soj tane spremna te pomožinen isi len prilika te služinen ko posebno način e Devleske — ko gradibe hem ko održibe objektija kola soj posvetime e Jehovaske. Valjanena amenge akala sposobna, revna hem verna phenja te šaj uspešno te kerel pe akaja zadača.

12. Sar šaj o Jehova te koristinel amen sar so koristingja e Tavita?

¹² O Jehova pottikningja e Tavita sekogaš te kerel šukar bukja hem te pomožinel e čorolenge, posebno e udovicenge (Dela 9:36). Adaleske so sine but darežlivo hem mangela sine e javeren, but džene žalinena sine keda oj muli. Ama sine but bahtale keda o apostol Petar voskresningja la (Dela 9:39-41). So sikljovaja tari Tavita? Bizi razlika dali siem terne ili phure, murša ili džuvlja, sarine šaj ko nesavo način te pomožina e phralenge hem e phenjenge (Evr. 13:16).

13. Sar o Jehova koristingja e phenja Rut, hem so vakergja oj?

¹³ Jekh ladžutni phen so vikinela pe Rut manglja te ovel misionerka. Keda sine tikni, oj džala sine taro kher ko kher kobor so šaj posigate te šaj te del so poviše traktatija. I Rut vakergja: „Čače uživinava sine ki akaja služba“. Ama, sine lake but pharo te kerel e javerencar lafi bašo e Devleskoro Carstvo. Iako sine ladžutni, i Rut uli opšto pioneri keda sine la 18 berš.  Ko 1946 berš, sine ki biblisko škola Gilead, a pokasno služingja ko Havai hem ki Japonija. O Jehova but koristingja la te šaj te propovedinel o šukar haberi ko adala phuvja. Otkeda nakhlja skoro 80 berš ki adaja služba, i Rut vakergja: „O Jehova sekogaš dela man sine sila. Ov pomožinela sine mange te na ovav ladžutni. Uverimi sium kaj o Jehova šaj te koristinel sekole jekhe so isi le doverba ki leste“.

14. Sprema Kološanite 1:29, so mora te kera ako mangaja o Jehova te koristinel amen?

¹⁴ Ki celo istorija, o Jehova koristinela sine ple slugen ko razna načinija. Sar ka koristinel tut? But zavisinela taro adava kobor sian spremno te trudine tut ki služba bašo Jehova. (Čitin Kološanite 1:29.) Ako mukhea te koristinel tut o Jehova, ov šaj te del tut sposobnost revno te propovedine, šukar te sikave, te džane sar te utešine e javeren, te ove vešto rabotniko, te ove šukar amal ili te ove sa so valjani te šaj te ispolninel pe leskiri namera.

15. Sprema 1. Timotej 4:12, 15, bašo so valjani o terne phralja te molinen e Jehova?

¹⁵ A so šaj te keren o terne phralja kola so panda hari ka oven polnoletna? Isi bari potreba taro terne energična phralja so šaj te pomožinen ko sobranie. Ko but sobranija isi poviše starešine nego sluga-pomošnikija. Dali nekoj tumendar, so sien terne phralja, sien spremna te keren nešto poviše ko sobranie? Ponekogaš nesave phralja vakerena: „Dovolno mange te služinav samo sar objaviteli“. Ako tu da mislinea agjaar, molin e Jehova te pomožinel tuke te mange te ove sluga-pomošniko hem te del tut i sila te kere sa so šaj te služine leske (Prop. 12:1). Valjani amenge tli pomoš! (Čitin 1. Timotej 4:12, 15.)

16. Bašo so valjani te molina e Jehova hem soske?

¹⁶ O Jehova šaj te pomožinel tuke te ove sa so valjani te šaj te ispolninel pe leskiri namera. Adaleske molin le te del tut želba te služine leske, hem palo adava rode lestar te del tut i sila so valjani tuke. Bizi razlika dali sian terno ili phuro, koristin tlo vreme, sila hem sredstvija te šaj te faline e Jehova (Prop. 9:10). Ako dela pe tuke nesavi prilika te kere nešto poviše ki služba bašo Jehova, ma mukh adaja skapoceno prilika samo adaleske so daraja kaj na sian dovolno sposobno bašo asavko nešto. Isi amen bari čest te kera sa so šaj te falina amare Dade so grižinela pe amenge. Ov čače zaslužinela adava!