1. Soske o Jehova zaslužinela te služina samo leske?

O JEHOVA zaslužinela te služina samo leske soske ov kergja sa hem dengja amen životo (Otk. 4:11). Ama, valjani te pazina ki jekh važno buti. Iako mangaja hem poštujnaja e Jehova, sepak, nesave javera bukja šaj te oven amenge doborom važna, so čak ka oven amenge považna taro Jehova. Valjani te haljova sar šaj te slučinel pe adava. Prvo, te dikha so značinela te služina samo e Jehovaske.

2. Sprema 2. Mojseeva 34:14, so značinela te služina samo e Jehovaske?

² Sprema i Biblija, te služinel pe samo e Jehovaske značinela te ovel amen hor mangipe sprema leste hem te obožavina samo le. Amen nane te mukha nikoj hem ništo te lel leskoro than ko amaro vilo. (Čitin 2. Mojseeva 34:14.)

3. Soske isi amen šukar pričine te služina samo e Jehovaske?

³ Isi amen šukar pričine te služina samo e Jehovaske. Soske? Adaleske so amari vera temelinela pe ko faktija so siklilem len baši leste. Vooduševime siem taro leskere but šuže osobine. Džanaja so mangela a so mrzinela, hem trudinaja amen te dikha ko bukja isto sar leste. Amen haljovaja kaj o Jehova mangela te služina leske hem te ova bahtale ki celo večnost. Adaleske prifatinaja leskere merilija. Amenge tani bari čest so dozvolinela te ova leskere amala (Ps. 25:14). Sa so sikljovaja bašo amaro Stvoriteli pomožinela amenge te ova panda popaše lea (Jak. 4:8).

4. a) So koristinela o Satana te šaj te čhivel amen pohari te manga e Jehova? b) So ka dikha ki akaja statija?

 ⁴ O Beng vladinela akale svetoja. Ov koristinela o sveto te šaj te terinel amen ko prvo than te čhiva amare prirodna želbe hem te ovel amenge pharo te borina amen e neispravna želbencar (Ef. 2:1-3; 1. Jov. 5:19). Leskiri cel tani te manga javera da bukja, a na samo e Jehova. Te dikha duj načinija sar šaj te probinel te kerel adava. Prvo, ov probinela te čhivel amen te manga o pare, a dujto probinela te čhivel amen te birina lošno zabava.

5. Soske mora te pazina te na manga o pare?

⁵ Sarine mangaja te ovel amen dovolno hajbaske, šukar šeja, hem pristojno than živibaske. Ama mora te pazina te na počmina te manga o pare. But manuša avdive mangena o pare hem mangena o bukja so šaj te kinen pe parencar (2. Tim. 3:2). O Isus džanlja kaj leskere sledbenikonge da šaj te slučinel pe o isto. Adaleske vakergja: „Nijekh našti te služinel duje gospodarenge soske ili ka mrzinel e jekhe a ka mangel e javere, ili ka ovel phanlo e jekhea a e javere nane te mangel. Našti te služinen hem e Devleske hem e barvalipaske“ (Mat. 6:24). Ako nekoj so služinela e Jehovaske trošinela but vreme hem trudo te šaj te barvaljovel, ustvari, ov probinela te služinel duje gospodarenge. Tegani, ov na služinela samo e Jehovaske.

6. So sikljovaja taro lafija kola so o Isus vakergja len e sobranieske ki Laodikija?

⁶ Ko krajo taro prvo veko a.e., nesave členija taro sobranie ki Laodikija falinena pe sine: „Barvalo sium, barvaliljum hem ništo poviše na valjani mange“. Ama anglo Jehova hem anglo Isus ola ustvari sine žalibaske, čorole, korole hem nangje.  O Isus na ukoringja len adaleske so sine barvale, nego bašo adava so but mangena sine o barvalipe so čak angje ki opasnost plo amalipe e Jehovaja (Otk. 3:14-17). Ako dikhaja kaj počminaja te manga o pare, mora sigate te isprajna amaro razmislibe (1. Tim. 6:7, 8). Ako na keraja adava, ka počmina te manga javera da bukja hem o Jehova nane te prifatinel amari služba. Ov „rodela te služinel pe samo leske“ (5. Moj. 4:24). Sar šaj te avel dži ko adava te manga o pare?

7-9. So sikljovaja taro iskustvo jekhe starešinaskoro so vikinela pe Dejvid?

⁷ Te dikha o primer e Dejvideskoro, jekh vredno starešina kova so živinela ko SAD. Ov vakerela kaj sine but vredno rabotniko ki firma kolate so kerela sine buti. I firma dengja le pošuži buti hem poviše pare, hem i država ki leste dikhela sine sar jekh taro najstručna manuša ki adaja buti. O Dejvid vakerela: „Ko adava vreme mislinava sine kaj mlo uspeh sikavela kaj o Jehova dela man bereketi“. Ama dali adava uspeh čače sine taro Jehova?

⁸ Sar so nakhela sine o vreme, o Dejvid halilo kaj leskiri buti počmingja negativno te vlijajnel upro leskoro amalipe e Jehovaja. Ov vakerela: „Ko sostanokija, pa čak ki služba, razmislinava sine bašo problemija ki buti. Zarabotinava sine but pare, ama sine man sa pobaro stres hem počmingje te oven man problemija ko brako“.

⁹ O Dejvid halilo kaj valjani te razmislinel soj leske najvažno ko životo. Ov vakerela: „Odlučingjum te promeninav mli situacija“. O Dejvid manglja te meninel plo rabotno vreme hem dengja jekh predlog e  šefeske. Savo sine o rezultati? O Dejvid našavgja pli buti! So kergja ov? Ov vakerela: „Odma o javer dive dengjum molba te služinav sar pomošno pioneri poviše masekija“. Te šaj te izdržinen pe finansiski, o Dejvid hem leskiri romni počmingje te čistinen ko bare objektija. Palo nesavo vreme ov počmingja te služinel sar opšto pioneri, a pokasno leskiri romni da. Ola biringje buti koja so but džene na bi kerena la sine, ama lenge na sine najvažno savi buti kerena. Iako akana zarabotinena deš puti pohari nego angleder, sekova masek isi len doborom kobor so valjani lenge te šaj te platinen ple trošakija. Ola mangena te čhiven e Jehova ko prvo than, hem ki pli koža osetingje kaj ov grižinela pe okolenge kaske so e Devleskoro Carstvo tano najvažno ko životo (Mat. 6:31-33).

10. Sar šaj te arakha amaro vilo?

¹⁰ Valjani te arakha amaro vilo bizi razlika dali isi amen hari ili but materijalna bukja. Sar šaj te arakha amaro vilo? Agjaar so nane te manga o pare hem nane te muka i svetovno buti te ovel amenge považno tari služba bašo Jehova. Sar šaj te džane dali adava slučinela pe tuke? Puč tut akala pučiba: „Dali često razmislinava baši buti džikote sium ko sostanokija ili ki služba? Dali stalno sekirinava man bašo adava dali ka ovel man dovolno pare ki idnina? Dali bašo pare hem o materijalna bukja isi man problemija ko brako? Ako nesavi svetovno buti dozvolinela mange ki pobari mera te služinav e Jehovaske, dali ka ovav spremno te prifatinav la čak ako e javerenge tano ladžavo te keren adaja buti?“ (1. Tim. 6:9-12). Džikote razmislinaja bašo akala pučiba te na bistra kaj o Jehova but mangela amen hem kaj okolenge so služinena samo leske vetinela: „Nikogaš nane te mukhav tut hem nane te iranav tuke mlo dumo“. Adaleske o apostol Pavle pišingja: „Ko tumaro životo te na ovel tumen mangipe sprema o pare“ (Evr. 13:5, 6).

11. Soske i zabava taro akava sveto šaj lošno te vlijajnel upri amende?

¹¹ O Jehova mangela te uživina ko životo, a i zabava šaj te pomožinel amenge ko adava. Ustvari, e Devleskoro Lafi vakerela kaj „nane ništo pošukar taro adava o manuš te hal hem te piel hem te uživinel ko šukar bukja taro plo trudo“ (Prop. 2:24). Ama, pobaro delo tari zabava  taro akava sveto šaj lošno te vlijajnel upri amende. Soske? Adaleske so ruminela e manušengere moralna merilija agjaar so pottikninela len te odobrinen — pa čak hem te mangen — bukja kola so e Devleskoro Lafi osudinela len.

12. Sprema 1. Korinkjanite 10:21, 22, soske valjani šukar te pazina savi zabava birinaja?

¹² Amen mangaja te služina samo e Jehovaske hem adaleske našti te ha tari „e Jehovaskiri sofra“ hem tari „e demonengiri sofra“. (Čitin 1. Korinkjanite 10:21, 22.) Keda haja nekasaja zaedno, adava obično sikavela kaj siem amala. Ako birinaja zabava kote so isi nasilstvo, spiritizam, nemoral ili javera telesna želbe hem stavija tegani sar te phene haja zaedno e Devleskere dušmanencar, hem adava o hajbe kova so ola spremingje le. Sar rezultati, na samo so ka kera amenge šteta nego isto agjaar, ka rumina amaro amalipe e Jehovaja.

13-14. a) Ki koja smisla šaj i zabava te sporedina la hajbaja? b) Sprema Jakov 1:14, 15, soske valjani šukar te birina amari zabava?

¹³ Ki koja smisla šaj i zabava te sporedina la hajbaja? Džikote haja, amen birinaja so ka čhiva ko muj. Ama otkeda ka gltina o hajbe, našti te birina sar o hajbe ka vlijajnel upro amaro telo. O šukar hajbe šukar vlijajnela upro amaro sastipe, a o lošno hajbe ruminela amaro sastipe. Šaj nane odma te primetina o posledice, ama sar so ka nakhel o vreme adava ka dikhel pe.

¹⁴ Slično, keda birinaja amari zabava, ustvari, birinaja so ka čhiva ki amari godi. Palo adava, i zabava so biringjem la ka vlijajnel upri amari godi hem ko amaro vilo. I ispravno zabava šaj te osvežinel amen, a i neispravno zabava ka anel amenge šteta. (Čitin Jakov 1:14, 15.) O posledice tari lošno zabava šaj nane odma te primetinen pe, ama palo nesavo vreme ka dikha len. Baš adaleske i Biblija predupredinela amen: „Ma hovavgjoven: e Devlea nane khelibe! O manuš so ka sejnel, adava ka khedel. Koj sejnela ko telo, taro telo ka khedel propast“ (Gal. 6:7, 8). But tano važno te otfrlina sekoja zabava koja so širinela bukja kola so o Jehova mrzinela len! (Ps. 97:10).

15. Savo šužo poklon dengja amen o Jehova?

¹⁵ But taro e Jehovaskere sluge uživinena džikote dikhena amari internet-televizija JW Broadcasting^®. Jekh phen so vikinela pe Merilin vakerela: „Amari internet-televizija pomožinela mange te ovav popozitivno. Osven adava, na valjani te pazinav so ka dikhav ki late, soske nane ništo so šaj te kerel mange šteta. Keda osetinava man osameno ili obeshrabrimi, mukhava nesavo ohrabruvačko govor ili nesavi sabalutni biblisko programa. Adava kerela man popaše e Jehovaja hem leskere organizacijaja. I televizija JW Broadcasting celosno meningja mlo životo“. Dali tu da koristinea akava poklon so dengja le o Jehova? Osven o neve emisie kola so ikljona sekova masek, ki amari internet-televizija isi but audio hem video sodržine hem ohrabruvačka gilja kola so šaj te dikha len hem te šuna len ko sekova vreme.

16-17. a) Soske mora te pazina kobor vreme nakhavaja ki zabava? b) Sar šaj te ovel amen kontrola upro vreme so trošinaja le ki zabava?

¹⁶ Mora šukar te pazina na samo savi zabava birinaja nego hem kobor vreme trošinaja ki late. Ako na pazinaja, šaj te trošina poviše vreme ki zabava nego ki služba bašo Jehova. Bute dženenge tano pharo te ograničinen o vreme so koristinena le baši zabava. Jekh 18 beršengiri  phen, koja so vikinela pe Abigejl, vakerela: „O dikhibe televizija opuštinela man ko krajo taro jekh pharo dive. Ama, ako na pazinava lokhe šaj te slučinel pe mange saatencar te bešav angli televizija“. Jekh phral so vikinela pe Semjuel, kole so isi 21 berš, vakerela: „Ponekogaš slučinela pe mange te dikhav but videoklipija ko internet. Ka počminav te dikhav samo jekh videoklipi hem angleder te ovav svesno, više nakhle trin ili štar saatija“.

¹⁷ Sar šaj te ovel tut kontrola upro vreme so trošinea le ki zabava? Prvo buti tani te dikhe kobor vreme trošinea ki zabava. Šaj bašo jekh kurko te pišine tuke ko kalendari kobor saatija nakhavea ko dikhibe televizija, ko internet ili ko khelibe igre ko tlo elektronsko ured. Ako mislinea kaj nakhavea but vreme ko asavke bukja, probin te kere tuke raspored. Ko prvo than čhiv o považna bukja, a palo adava odvojn tuke vreme baši zabava. Osven adava, molin e Jehova te pomožinel tuke te ikere tut ko adava raspored. Agjaar ka ovel tut vreme hem sila te proučine i Biblija, te ikere i Familijarno rat, te dža ko sostanokija hem ki služba. Isto agjaar, poviše ka uživine ki zabava soske o duhovna aktivnostija čhivgjan ko prvo than.

18-19. Sar šaj te sikava kaj siem odlučna te služina samo e Jehovaske?

¹⁸ Otkeda pišingja bašo krajo e Satanaskere svetoskoro hem bašo nevo sveto so ka ovel ki idnina, o apostol Petar vakergja: „Mangle phraljalen hem phenjalen, adaleske so adžikerena akala bukja, den tumendar sa te šaj anglo Devel te oven čista, bizo lošna osobine, hem ko mir“ (2. Pet. 3:14). Keda šunaja akava sovet hem keda daja sa amendar te ačhova moralno hem duhovno čista, sikavaja kaj služinaja samo e Jehovaske.

¹⁹ O Satana hem leskoro sveto ponadari da ka probinen te terinen amen te čhiva o javera bukja ko prvo than ko amaro životo namesto e Jehova (Luka 4:13). Ama, nane te mukha nikoj hem ništo te lel o than e Jehovaskoro ko amaro vilo. O Jehova zaslužinela te ovel amenge ko prvo than, hem adaleske odlučna siem te služina samo leske!