Dža ko teksto

Dža ki sodržina

Ponadari da neka ovel tut samokontrola

Ponadari da neka ovel tut samokontrola

Plodi e duhoskoro tano i samokontrola (GAL. 5:22, 23)

GILJA: 83, 52

1, 2. a) Save tane o posledice keda nekas nane samokontrola? b) Soske tano važno te kera lafi baši samokontrola?

I SAMOKONTROLA tani jekh osobina koja so o Jehova šaj te pomožinel amenge te sikava la (Gal. 5:22, 23). E Jehova isi le sovršeno samokontrola, ama amen nane amen adaleske so siem nesovršena. E manušen avdive isi len but problemija adaleske so nane len samokontrola. Adala so nane len samokontrola na kerena ko vreme o važna bukja, na džala lenge šukar i škola hem nane šukar rabotnikija. Isto agjaar, adava šaj te anel dži ko maltretiribe, makjojbe, nasilstvo, razvod, borčija, zavisnost, zatvor, emocionalno dukh, seksualno prenosliva nasvalipa hem khamnipe so nane planirimo (Ps. 34:11-14).

2 O manuša so nane len samokontrola kerena problemija peske hem e javerenge. Sar so nakhela o vreme, dikhjola pe kaj e manušen isi len sa pohari samokontrola. Akava na valjani te iznenadinel amen soske ki Biblija pišinela kaj adava tano jekh dokaz kaj živinaja ko „posledna dive“ (2. Tim. 3:1-3).

3. Soske valjani te ovel amen samokontrola?

3 Soske valjani te ovel amen samokontrola? Taro duj važna pričine. Prvo, e manušen so kontrolirinena ple čuvstvija obično isi len pohari problemija. Ola tane emocionalno postabilna, ko šukar odnosija tane e javerencar, na holjanena sigate, na sekirinena pe preterano hem na perena lokhe ki depresija. Dujto, te šaj te ačhova e Devleskere amala, valjani te borina amen protiv o iskušenija hem te kontrolirina amare pogrešna želbe. O Adam hem i Eva na uspejngje te keren adava (1. Moj. 3:6). Slično sar lende, but manuša avdive isi len bare problemija adaleske so nane len samokontrola.

4. So šaj te ohrabrinel okolen so nane lenge lokho te sikaven samokontrola?

4 O Jehova džanela kaj siem nesovršena hem kaj nane amenge lokho te sikava samokontrola. Ama, ov mangela te pomožinel amenge te kontrolirina amare pogrešna želbe (1. Car. 8:46-50). O Jehova tano sar jekh šukar amal so ohrabrinela okolen soj lenge ponekogaš pharo te kontrolirinen ple čuvstvija hem želbe. Ki akaja statija ka dikha sar o Jehova sikavela sovršeno samokontrola. Isto agjaar, ka dikha nesave šukar hem lošna primerija tari Biblija hem ka dikha nesave praktična sovetija so šaj te pomožinen amenge te sikava samokontrola.

O JEHOVA DENGJA AMENGE PRIMER

5, 6. Savo primer baši samokontrola dengja amenge o Jehova?

5 E Jehova isi le sovršeno samokontrola soske ov tano sovršeno ko sekova pogled (5. Moj. 32:4). Tari javer strana, amen na siem sovršena. Ama, šaj te sikljova te ovel amen pobari samokontrola ako sikljovaja taro leskoro primer. Adava ka pomožinel amenge te postapina ispravno keda ka slučinel pe nešto so ka voznemirinel amen. Kola tane nesave situacie keda o Jehova sikavgja samokontrola?

E Jehova isi le sovršeno samokontrola soske ov tano sovršeno ko sekova pogled

6 Razmislin baši e Jehovaskiri reakcija keda o Satana buningja pe protiv leste ki gradina Eden. Verojatno, adaleske so o Satana krivingja e Jehova, sa e Devleskere verna sluge ko nebo sine iznenadime, holjame hem počmingje te dikhen lošno ki leste. Šaj tu da osetinea tut slično keda razmislinea bašo sa o problemija so kergja len o Satana. Ama, o Jehova na dozvolingja te vodinen le o čuvstvija hem na reagiringja ki sig. Ov postapingja ispravno. Taro adava sar reagiringja o Jehova keda o Satana buningja pe, dikhaja kaj tano bavno ki holi hem pravedno (2. Moj. 34:6; Jov 2:2-6). Jekh pričina soske o Jehova dozvolingja te nakhel vreme tani adaja so na mangela nijekh te ovel uništimo, „nego sarinen te ovel len prilika te kajnen pe“ (2. Pet. 3:9).

7. So šaj te sikljova taro e Jehovaskoro primer?

7 Taro e Jehovaskoro primer sikljovaja kaj valjani šukar te razmislina angleder te vakera nešto hem kaj na valjani te reagirina but sigate. Adaleske, keda valjani te ane nesavi važno odluka, odvojn tuke vreme te razmisline. Molin e Jehova te del tut mudrost te šaj te džane so te vakere hem sar te postapine (Ps. 141:3). Keda siem holjame ili voznemirime, but lokhe šaj te reagirina bizo te razmislina. Adaleske, but džene amendar vakergjem ili kergjem bukja kolenge so palo adava sine amenge pharo (Izr. 14:29; 15:28; 19:2).

ŠUKAR HEM LOŠNA PRIMERIJA

8. a) Kote šaj te arakha primerija taro manuša kola so sikavgje samokontrola? b) So pomožingja e Josifeske te na grešinel keda e Petefrijaskiri romni probingja te zavedinel le? (Dikh i slika ko početok tari statija.)

8 Kola primerija tari Biblija sikavena kobor tano važno te ovel amen samokontrola? Jekh primer tano o Josif, e Jakoveskoro čhavo. Ov na mukhlja te perel ko iskušenie keda služinela sine ko kher e Petefrijaskoro, o zapovedniko e faraoneskere stražakoro. O Josif sine šužo hem svidžingja pe e Petefrijaskere romnjake, adaleske oj nekobor puti probingja te zavedinel le. So pomožingja e Josifeske te na grešinel? Ov verojatno angleder razmislingja kola ka oven o posledice ako kergja nešto laja. Palo adava, keda oj astargja le taro šeja, o Josif odma našlja. Ov vakergja: „Sar šaj te kerav doborom baro lošnipe hem te grešinav e Devleske?“ (1. Moj. 39:6, 9; čitin Izreki 1:10.)

Molin e Jehova te del tut mudrost hem samokontrola te šaj te borine tut protiv o iskušenie

9. Sar šaj te spremine tut bašo iskušenija?

9 So sikljovaja taro Josif? Ako siem ko iskušenie te phaga e Devleskoro zakoni, valjani te borina amen protiv adava iskušenie. Angleder te oven e Jehovaskere svedokija nesave sine len problemi preterano hajbaja, piena sine alkohol, pušinena sine, drogirinena pe sine, kerena sine nemoral, ili sine len javera problemija. Čak otkeda krstingje pe, ponekogaš šaj tane ko iskušenie palem te keren adala bukja. Ako akava nekogaš slučinela pe tuke, razmislin kobor lošno ka vlijajnel upro tlo amalipe e Jehovaja ako phagea nesavo taro leskere zakonija. Trudin tut te haljove kola situacie šaj te čhiven tut ko iskušenie hem razmislin sar šaj te izbegine len (Ps. 26:4, 5; Izr. 22:3). Ama, ako nekogaš arakhliljan ko iskušenie, molin e Jehova te del tut mudrost hem samokontrola te šaj te borine tut protiv o iskušenie.

10, 11. a) So slučinela pe bute ternenge ki škola? b) So šaj te pomožinel e ternenge te borinen pe protiv o iskušenie te phagjen e Devleskoro zakoni?

10 Avdive, but terne Devleskere sluge arakhena pe ki slično situacija sar o Josif. Jekh primer tani i Kim. Lakere součenikija but puti falinena pe sine kaj ko vikend sovgje nekasaja. I Kim na kerela sine adava, hem adaleske našti sine te falinel pe adalea. Oj vakerela kaj adaleske so sine pojaver lendar ponekogaš osetinela pe sine „otfrlimi hem korkori“ hem lakere součenikija mislinena sine kaj oj tani glupavo adaleske so nane la kamlo. Ama, i Kim sine mudro. Oj džanlja kaj, keda nekoj tano terno, i želba te ovel le seksualna odnosija šaj te ovel but bari (2. Tim. 2:22). Lakere součenikija but puti pučena la sine dali panda na sovgja nekasaja. Adava dela la sine prilika te objasninel lenge soske na mangela te ovel la seks angleder o brako. But siem gorda so amare terne tane odlučna te borinen pe protiv o pritisok te keren seksualno nemoral hem o Jehova da tano lencar gordo!

11 Ki Biblija isto agjaar tane pišime primerija bašo manuša kola so na boringje pe protiv o iskušenie te keren seksualno nemoral. Ki late isto pišinela kola tane o posledice ako nane amen samokontrola. Ako sian ki slično situacija sar i Kim, razmislin bašo Izreki 7 poglavje kote so pišinela bašo jekh terno so na sine gogjaver. Isto agjaar, razmislin bašo Amnon hem bašo but lošna posledice so angja leskiri postapka (2. Sam. 13:1, 2, 10-15, 28-32). O roditelija šaj te pomožinen pumare čhavenge te ovel len samokontrola hem mudrost agjaar so ka keren lencar lafi bašo asavke primerija ki Familijarno rat.

12. a) Sar o Josif kontroliringja ple čuvstvija keda dikhlja ple phralen? b) Ko kola situacie valjani te kontrolirina amare čuvstvija?

12 Ki javer prilika, o Josif palem dengja amenge šukar primer baši samokontrola. Adava sine keda leskere phralja ale ko Egipet te kinen hrana. Te šaj te džanel so isi len ko vilo, o Josif na vakergja lenge kaj tano lengoro phral. Keda našti sine više te izdržinel, ov cidingja pe ki strana te ovel korkori hem rovgja (1. Moj. 43:30, 31; 45:1). Ako jekh phral ili phen kerela nešto so ka voznemirinel amen, adava so ka trudina amen te sikava samokontrola sar o Josif ka pomožinel amenge te na vakera ili te kera nešto bašo kova so palo adava ka ovel amenge krivo (Izr. 16:32; 17:27). Ili, šaj nekoj tari tli familija tano isklučimo. Ako sian ki asavki situacija, valjani te kontrolirine tle čuvstvija te šaj te izbegine nepotrebno kontakt lea. Akava šaj te ovel tuke pharo. Ama, ka ovel tuke polokho ako na bistrea kaj trudinea tut te postapine sar o Jehova hem šunea leskiri zapoved.

Nijekh na valjani te ovel preterano sigurno ki peste kaj nikogaš nane te grešinel

13. So šaj te sikljova taro e Davideskoro primer?

13 Isto agjaar, šaj te sikljova taro e Davideskoro primer. Keda provociringje le o Saul hem o Simej o David na holjangja hem na koristingja pli mokj protiv lende (1. Sam. 26:9-11; 2. Sam. 16:5-10). Ama, sine situacie keda o David na sikavgja samokontrola. Akava džanaja taro o grevo so kergja le e Vitsaveaja hem tari leskiri reakcija keda šungja kobor alčno tano o Naval (1. Sam. 25:10-13; 2. Sam. 11:2-4). Taro e Davideskoro primer šaj te sikljova važna pouke. Prvo, e nadglednikonge maškar e Devleskoro narodo valjani samokontrola te na koristinen plo avtoriteti ko pogrešno način. Dujto, nijekh na valjani te ovel preterano sigurno ki peste kaj nikogaš nane te grešinel (1. Kor. 10:12).

SO ŠAJ TU TE KERE

14. So slučingja pe jekhe phraleske hem soske tano važno sar reagirinaja amen ko slična situacie?

14 So šaj te kere te ovel tut pobari samokontrola? Razmislin bašo jekh phral so vikinela pe Luidži. Jekh manuš khuvgja leskoro vrda. Iako o manuš sine krivo, ov počmingja te vikinel leske hem manglja te marel pe lea. O Luidži molingja pe e Jehovaske te ačhovel smirimo hem probingja te smirinel e manuše da. Ama, o manuš ponadari da vikinela sine. O Luidži pišingja o broj tari e manušeskiri registarsko tablička te šaj te dobinel otšteta tari osiguritelno kompanija. Tegani, ov gelo peske džikote o manuš panda vikinela sine. Jekh kurko palo adava, o Luidži gelo ki povtorno poseta jekhe manušnjate. Sine but iznenadimo keda dikhlja kaj lakoro rom sine o šoferi so khuvgja leskoro vrda! O manuš ladžandilo hem izviningja pe bašo adava so ponašingja pe lea lošno. Ov vakergja leske kaj mangela te javinel pe ki osiguritelno kompanija te šaj o Luidži te dobinel posigate i otšteta. O manuš šungja džikote kerena sine lafi tari Biblija hem but svidžingja pe leske adava. Taro akava o Luidži halilo kobor sine važno adava so ačhilo smirimo pali soobrakjajka hem kobor bare posledice šaj sine te oven ako ov da holjanela sine. (Čitin 2. Korinkjanite 6:3, 4.)

O način sar reagirinaja šaj te vlijajnel ki amari služba (Dikh o pasus 14)

15, 16. Sar adava so ka proučine i Biblija ka pomožinel tuke hem tle familijake te sikaven samokontrola?

15 Adava so redovno hem hor ka proučina i Biblija šaj te pomožinel amenge te sikava samokontrola. Na valjani te bistra so vakergja o Devel e Isus Navineske: „Akava lil e zakoneskoro ma te cidel pe tle mujestar, hem tu mora te čitine hem te razmisline leske dive hem rat, te šaj te kere sa adava so pišinela ki leste, soske tegani ka ove uspešno ko tlo drumo hem ka ove mudro“ (Is. Nav. 1:8). Sar adava so ka proučine i Biblija ka pomožinel tut te sikave samokontrola?

Adava so redovno ka proučina i Biblija, šaj te pomožinel amenge te sikava samokontrola

16 Sar so dikhlem, ki Biblija tane pišime primerija kola so sikavena soske tano važno te ovel amen samokontrola hem save ka oven o posledice ako nane amen akaja osobina. E Jehova sine le pričina soske mukhlja te oven pišime akala izveštaija (Rim. 15:4). Ka ovel mudro te čitina, te proučina hem hor te razmislina baši lende! Trudin tut te haljove sar šaj te koristinen tuke hem tle familijake. Molin e Jehova te pomožinel tut te primenine o sovetija taro leskoro Lafi. Ako dikhea kaj falinela tuke samokontrola, priznajn tuke adava. Palo adava molin tut hem trudin tut te dikhe sar šaj te podobrine tut (Jak. 1:5). Istražin ko publikacie te šaj te arakhe praktična sovetija so šaj te pomožinen tut.

17. Sar šaj o roditelija te pomožinen pumare čhavenge te ovel len samokontrola?

17 Sar šaj te pomožine tle čhavenge te ovel len samokontrola? O roditelija džanena kaj o čhave na bijangjovena akale osobinaja. Adaleske o roditelija valjani te oven šukar primer ple čhavenge te šaj te pomožinen lenge te oven len šukar osobine (Ef. 6:4). Ako dikhea kaj tle čhavenge falinela samokontrola, puč tut savo primer dea len tu. Ako sikavea samokontrola agjaar so čhivea o duhovna bukja ko prvo than, sar soj i služba, o sostanokija hem i Familijarno rat, tegani tu dea šukar primer tle čhavenge. Hem ma dara te vakere „na“ tle čhavenge keda valjani! O Jehova dengja ograničuvanja e Adameske hem Evake. Akala ograničuvanja šaj sine te pomožinen lenge te sikljoven te poštujnen e Jehovaskoro avtoriteti. Slično, keda o roditelija vospitinena ple čhaven hem dena lenge šukar primer, ola sikavena len te ovel len samokontrola. Jekh taro najvažna bukja so šaj te sikaven len tani te mangen e Devle sar Vladeteli hem te poštujnen leskere merilija. (Čitin Izreki 1:5, 7, 8.)

18. Soske valjani mudro te birina amare amalen?

18 Bizi razlika dali siem roditelija ili na, sarine amen valjani mudro te birina amare amalen. Ako tle amala mangena e Jehova, ka ohrabrinen tut te čhive tuke šukar celija hem te cide tut taro problemija (Izr. 13:20). Lengoro šukar primer ka ohrabrinel tut te sikave samokontrola. Tu da ka ohrabrine len ako dea lenge šukar primer. Ako trudinaja amen te sikava samokontrola ka radujna e Jehova, ka uživina ko životo hem ka nakha šukar amare manglencar.