1, 2. a) Savi važno zadača dobingja o Solomon? b) Soske o David sine sekirimo bašo Solomon?

O SOLOMON dobingja jekh posebno zadača taro Jehova. Ov valjani sine te grižinel pe bašo gradibe e hrameskoro ko Erusalim, jekh taro najvažna gradežna proektija so sine nekogaš! O hrami valjani sine te ovel veličestveno hem te ovel pendžardo palo plo šužipe. Soj panda považno, ov valjani sine te ovel „o kher e Jehovaskoro, o čačutno Devel“ (1. Let. 22:1, 5, 9-11).

² O cari o David, sine uverimo kaj o Devel ka poddržinel e Solomone. Ama, ov sine sekirimo adaleske so o Solomon sine „terno hem neiskusno“. Dali ka ovel hrabro te prifatinel i zadača te gradinel o hrami? Dali leskoro ternipe hem adava so nane le iskustvo ka čhinaven le te kerel akava? Te šaj uspešno te kerel akaja zadača, o Solomon valjani sine te ovel hrabro hem te počminel te gradinel.

3. So šaj sine te sikljol o Solomon baši hrabrost taro plo dad?

 ³ O Solomon sigurno siklilo but baši hrabrost taro plo dad, o David. Keda sine terno, o David boringja pe diva životnencar kola so napadingje leskere dadeskere bakhren (1. Sam. 17:34, 35). Isto agjaar, ov sikavgja bari hrabrost keda gelo te marel pe e silno vojnikoja, o džini o Golijat. O Jehova pomožingja le hem adaleske o David pobedingja e Golijate samo jekhe barea (1. Sam. 17:45, 49, 50).

4. Soske o Solomon valjani sine te ovel hrabro?

⁴ O David sikavgja hrabrost, adaleske šaj sine te pottikninel e Solomone da te ovel hrabro hem te gradinel o hrami. (Čitin 1. Letopisi 28:20.) Ako o Solomon na sine hrabro, i dar šaj sine te čhinavel le te počminel te gradinel. Akava ka ovel sine panda pološno taro adava te na kerel pli zadača sar so valjani.

5. Soske valjani amenge hrabrost?

⁵ Isto sar e Solomoneske, amenge da valjani pomoš taro Jehova te šaj te ova hrabra hem te kera adava so adžikerela amendar. Adaleske, akana ka kera lafi bašo nesave manuša taro purano vreme kola so sikavgje hrabrost. Isto agjaar, ka dikha sar šaj amen da te ova hrabra sar lende hem te kera amare zadače.

6. Sar o Josif tuke primer baši hrabrost?

⁶ O Josif sikavgja hrabrost keda e Petefrijaskiri romni mangela sine te ovel le seksualna odnosija laja. Ov sigurno džanlja kaj leskoro životo šaj sine te ovel ki opasnost adalea so odbinela la. Ama, namesto te grešinel, o Josif sikavgja hrabrost hem odlučno odbingja la (1. Moj. 39:10, 12).

7. Sar i Raav sikavgja hrabrost? (Dikh i slika ko početok tari statija.)

⁷ Javer primer baši hrabrost tani i Raav. Keda ko lakoro kher ko Erihon ale duj izraelska špionija, oj šaj sine te daral hem te na pomožinel len. Ama, adaleske so sine la doverba ko Jehova, oj sikavgja hrabrost adalea so garavgja len hem pomožingja lenge te našen (Is. Nav. 2:4, 5, 9, 12-16). I Raav verujngja kaj o Jehova tano čačutno Devel hem sine uverimi kaj ov ka del i phuv e Izraelconge, iako na džanlja ko savo način ka kerel adava. Oj na mukhlja i dar taro javera ni taro cari hem leskere manuša te čhinavel la. Namesto adava, oj postapingja hrabro, hem agjaar spasingja pes hem ple familija (Is. Nav. 6:22, 23).

8. Sar vlijajngja upro apostolija i hrabrost e Isuseskiri?

⁸ E Isuseskere verna apostolija isto agjaar sikavgje bari hrabrost. Ola dikhle sar o Isus sikavgja hrabrost hem adava pomožingja lenge te sikaven akaja osobina (Mat. 8:28-32; Jovan 2:13-17; 18:3-5). Keda o sadukeija mangle te čhinaven len te keren lafi bašo Isus, o apostolija na šungje len (Dela 5:17, 18, 27-29).

9. Sar o lafija taro 2. Timotej 1:7 pomožinena amen te haljova kotar avela i hrabrost?

⁹ O Josif, i Raav, o Isus hem o apostolija  sine odlučna te keren adava soj ispravno. Ola sikavgje hrabrost soske sine len doverba ko Jehova, a na ko ple sposobnostija. Keda ka valjani amenge hrabrost, valjani te ovel amen doverba ko Jehova, a na ki amende. (Čitin 2. Timotej 1:7.) Akana te dikha sar šaj te sikava hrabrost ki familija hem ko sobranie.

10. Soske valjani hrabrost e ternenge?

¹⁰ Amare terne arakhljona ko situacie keda valjani lenge hrabrost te služinen e Jehovaske. Ola šaj te sikljon taro Solomon hem te postapinen sar leste. Ov sikavgja hrabrost agjaar so angja mudra odluke te završinel o hrami. O terne šaj te dobinen sovetija taro ple roditelija hem valjani te šunen len. Ama isi nesave važna odluke kola so valjani ola korkori te anen len (Izr. 27:11). Valjani lenge hrabrost te šaj te anen mudra odluke bašo adava kasaja ka družinen pe, savi zabava ka birinen, sar te ačhoven moralno čista hem keda ka krstinen pe. Valjani lenge asavki hrabrost soske ola džana protiv e Satanaskiri volja, okova so asala e Jehovaske.

11, 12. a) Sar o Mojsej sikavgja hrabrost? b) Sar šaj o terne te postapinen sar o Mojsej?

¹¹ Jekh važno odluka so valjani o terne te anen la tani save celija ka čhiven peske. Ko nesave phuvja, e ternen isi len pritisok te završinen pobari škola hem te arakhen buti soj šukar platimi. Ko javera phuvja, i ekonomsko situacija tani phari hem adaleske o terne šaj te mislinen kaj najvažno valjani te ovel lenge i buti te šaj te pomožinen ple familienge. Ako sian ko jekh taro akala situacie, razmislin bašo Mojsej. Le bajrargja le e faraoneskiri čhaj, adaleske šaj sine te čhivel peske cel te ovel but barvalo hem važno manuš. Zamislin kobor baro pritisok sine le tari leskiri egipetsko familija, taro učitelija hem taro sovetnikija! Ama, o Mojsej sine hrabro hem odlučingja te ovel e Devleskere narodoja. Otkeda mukhlja o Egipet hem sa leskoro barvalipe, ov sikavgja celosno doverba ko Jehova (Evr. 11:24-26). Adaleske, o Jehova but nagradingja le hem ka del le but bereketija ko vreme so avela.

¹² Keda o terne hrabro čhivena peske celija te služinen e Jehovaske hem čhivena leskoro Carstvo ko prvo than, o Jehova ka nagradinel lende da. Ov ka pomožinel lenge te grižinen pe bašo potrebe pumare familiengere. Ko prvo veko, o terno Timotej koristingja plo životo ki služba e Devleske, a isto šaj te kere tu da. * (Dikh i fusnota.) (Čitin Filipjanite 2:19-22.)

13. Soske jekhe terne phenjake valjangja hrabrost te ispolninel ple celija?

¹³ Jekhe phenjake tari Alabama (Amerika) valjangja hrabrost te čhivel peske duhovna celija. Oj vakerela: „Džikote bajrovava sine sium sine but ladžutni. Edvaj kerava sine lafi e javerencar ki dvorana, a panda popharo sine mange te khuvav nekaske ko udar so na džanava le“. Lakere roditelija hem o javera taro sobranie pomožingje akale terne phenjake te ispolninel pli cel te ovel opšto pionerka. Oj vakerela: „E Satanaskoro sveto čhivela e ternen te ovel len pobari škola,  slava, but pare hem materijalna bukja“. Ama, oj isto agjaar halili kaj but manuša nikogaš našti te ispolninen akala celija, hem kaj ola anena samo stres hem dukha. Oj ponadari vakerela: „I služba bašo Jehova kerela man te ovav čače bahtali hem zadovolno“.

14. Keda o roditelija valjani te sikaven hrabrost?

¹⁴ E roditelenge da valjani hrabrost. Šaj tumaro šefi but puti rodela tumendar te keren prekuvremeno buti ko dive keda valjani te ikeren tumari Familijarno rat, te džan ki služba hem ko sostanokija. Valjani tumenge hrabrost te odbinen tumare šefe hem te den šukar primer tumare čhavenge. Ili, šaj nesave roditelija taro tumaro sobranie mukhena ple čhaven te keren nesave bukja kola so tumen na mangena tumare čhave te keren len. Ako adala roditelija pučena tumen soske na mukhena tumare čhaven te keren adala bukja, ka ovel li tumen hrabrost taktično te objasninen lenge i pričina?

15. Sar šaj o lafija taro Psalm 37:25 hem Evreite 13:5 te pomožinen e roditelenge?

¹⁵ Sikavaja hrabrost keda pomožinaja amare čhavenge te čhiven peske duhovna celija hem te ispolninen len. Nesave roditelija šaj darana te pottikninen pumare čhaven te počminen pionersko službaja, te služinen kote so isi pobari potreba, te služinen ko Betel ili te pomožinen ko nesave gradežna proektija ki amari organizacija. Ola šaj darana kaj lengere čhave ka našti te grižinen pe pumenge ili  lenge keda ka phujroven. Ama, o mudra roditelija sikavena hrabrost hem isi len doverba kaj o Jehova ka ispolninel adava so vetingja. (Čitin Psalm 37:25; Evreite 13:5.) O roditelija so sikavena asavki hrabrost hem isi len doverba ko Jehova pomožinena ple čhavenge da te keren adava (1. Sam. 1:27, 28; 2. Tim. 3:14, 15).

16. a) Sar nesave roditelija pomožingje pumare čhavenge te čhiven peske duhovna celija? b) Sar adava pomožingja e čhavenge?

¹⁶ Jekh bračno pari tari Amerika pomožingja ple čhavenge te čhiven peske celija ki služba bašo Jehova. O rom vakerela: „Panda angleder amare čhave te phiren hem te keren lafi, vakeraja sine lenge kobor bahtalipe anela i pionersko služba hem o služibe ko sobranie. Akana adava tano lengiri cel. Adava so čhivena peske hem ispolninena pumare celija pomožinela lenge te borinen pe protiv o pritisok taro e Satanaskoro sveto hem te ovel lenge najvažno i služba bašo Jehova“. Jekh phral so isi le duj čhave pišingja: „But roditelija trošinena baro trudo hem sredstvija te šaj pomožinena pumare čhavenge te ispolninen celija ko sport, ki škola ili ko nesavo hobi. But tano pomudro te trudina amen hem te trošina amare sredstvija te šaj te pomožina amare čhavenge te ispolninen celija so ka keren lenge šukar anav anglo Jehova. Bahtale siem so šaj sine te dikha sar amare čhave ispolningje pumare duhovna celija hem so šaj sine amen da te osetina o bereketija so dobingje len ola“. Šaj te ova uverime kaj o Jehova ka nagradinel e roditelen kola so pomožinena pumare čhavenge te čhiven peske duhovna celija hem te ispolninen len.

17. Vaker primerija bašo adava sar šaj te sikava hrabrost ko sobranie.

¹⁷ Valjani isto agjaar te sikava hrabrost ko sobranie. Na primer, e starešinenge valjani hrabrost keda rešinena nesave slučaija keda kergja pe seriozno grevo ili keda pomožinena nekaske so valjani leske medicinsko pomoš soske leskoro životo tano ki opasnost. Nesave starešine džana ko zatvorija te proučinen e interesentencar i Biblija ili te ikeren sostanokija. A sar tano e phenjencar so nane ko brako? Len isi but prilike te sikaven hrabrost hem te služinen e Jehovaske. Šaj te oven pionerija, te služinen ko thana kote so isi pobari potreba, te služinen sar lokalna dobrovolcija bašo gradibe hem te džan ki Škola bašo polnovremena objavitelija. Nesave phenja čak tane kanime te džan ki Škola Gilead.

18. Sar šaj o pophure phenja te sikaven hrabrost?

¹⁸ Amen mangaja amare pophure phenjen hem siem but bahtale so isi amen asavke phenja ko sobranie! Šaj nesave lendar našti više te keren ki služba sar so kerena sine angleder, ama panda šaj te oven hrabra hem odlučna. (Čitin Tit 2:3-5.) Na primer, jekhe pophure phenjake ka valjanel hrabrost ako o starešine zamolinena la te kerel lafi jekhe poterne phenjaja bašo skromno urajbe. Oj nane te kritikujnel e poterne phenja bašo adava sar uravela pe, nego ljubezno ka pottikninel la te razmislinel sar lakoro urajbe šaj te vlijajnel upro javera (1. Tim. 2:9, 10). Keda o pophure phenja sikavena mangipe ko asavko način, šaj te keren o sobranie te ovel pozoralo.

19. a) Sar šaj o phralja te sikaven hrabrost? b) Sar šaj o lafija taro Filipjanite 2:13 hem 4:13 te pomožinen e phralenge te ovel len pobari hrabrost?

 ¹⁹ O phralja isto agjaar valjani te oven hrabra. O phralja soj tane spremna te služinen sar sluga-pomošnikija hem starešine tane but korisna ko sobranie (1. Tim. 3:1). Ama, nesave šaj mislinena pe dali te prifatinen asavki zadača. Šaj nesavo phral kergja nesavi greška angleder hem akana mislinela kaj nane primerno te ovel sluga-pomošniko ili starešina. Ili, šaj nesavo phral mislinela kaj nane le o sposobnostija kola so valjani te šaj te služinel. Ako tu da osetinea tut agjaar, o Jehova šaj te pomožinel tut te ove hrabro. (Čitin Filipjanite 2:13; 4:13.) Setin tut ko Mojsej. Ov da mislinela sine kaj nane sposobno te kerel adava so rodingja lestar o Jehova (2. Moj. 3:11). Ama, o Jehova pomožingja le te ovel hrabro hem te kerel i zadača. Sar šaj jekhe phrale te ovel le slično hrabrost? Agjaar so ka molinel pe e Jehovaske te pomožinel le bašo adava hem sekova dive ka čitinel i Biblija. Isto agjaar, šaj te pomožinel le adava so ka razmislinel bašo primerija tari Biblija kola so sikavgje hrabrost. Ov šaj ponizno te rodel taro starešine te obučinen le hem te nudinel pe te pomožinel ko sobranie ko bilo savo način. Pottikninaja sa e phralen te oven hrabra hem te keren sa so šaj te pomožinen e javerenge ko sobranie!

20, 21. a) So vakergja o David e Solomoneske? b)  Ko so šaj te ova uverime amen?

²⁰ O cari o David vakergja e Solomoneske kaj o Jehova ka ovel lea džikote na završinela o hrami (1. Let. 28:20). O Solomon sigurno razmislingja bašo akala lafija, hem adaleske na mukhlja adava so sine terno hem neiskusno te čhinavel le te kerel pli zadača. Ov sikavgja bari hrabrost hem o Jehova pomožingja le te završinel o veličestveno hrami bašo efta tekvaš berš.

²¹ O Jehova pomožingja e Solomoneske, hem šaj te pomožinel amenge da te ova hrabra hem te kera amare zadače ki familija hem ko sobranie (Isa. 41:10, 13). Ako sikavaja hrabrost džikote služinaja e Jehovaske, šaj te ova uverime kaj ov ka nagradinel amen akana hem ko vreme so avela. Adaleske, te ova hrabra hem te kera adava so rodela amendar o Jehova.