1. So vakergja o Jehova e Mojsejeske baši peste hem soske tano važno adava?

KI JEKH prilika, o Devel vakergja e Mojsejeske koj tano adalea so objavingja leske plo anav hem ple osobine. O Jehova šaj sine te istakninel pli mokj ili pli mudrost, ama namesto adava ov prvo kergja lafi baši pli milost hem sočuvstvo. Ki Biblija pišinela: „O Jehova nakhlja angli leste hem objavingja: ’Jehova! Jehova! Devel soj milostivo hem sočuvstvitelno, na holjanela sigate, pherdo tano šukaripe hem čačipe‘“ (2. Mojseeva 34:5-7). O Jehova manglja te uverinel e Mojseje kaj poddržinela le. Adaleske, o Jehova istakningja ple osobine kola so sikavena kaj čače mangela te pomožinel ple slugenge (2. Moj. 33:13). Sar vlijajnela ki tute adava so džanea kaj o Jehova but grižinela pe amenge? Ki akaja statija ka kera lafi bašo sočuvstvo, osobina koja so kerela te ovel amenge žal keda e javerenge tano pharo hem kerela te manga te pomožina lenge.

2, 3. a) So sikavela kaj e manušenge tano prirodno te oven sočuvstvitelna? b) Soske tano važno te džana so vakerela i Biblija bašo sočuvstvo?

 ² O Jehova tano sočuvstvitelno hem o manuša tane kerde sprema leskoro liko. Adaleske tano prirodno e manušenge te grižinen pe e javerenge. Čak okola so na pendžarena e Jehova, but puti sikavena sočuvstvo (1. Moj. 1:27). Ki Biblija isi but izveštaija bašo manuša so sikavgje sočuvstvo. Na primer, keda duj džuvlja akošle pe bašo adava kaskoro tano o bebe, o Solomon valjani sine te rešinel adava problemi. Te šaj te doznajnel koj tani i daj e bebeskiri, ov naredingja te čhinen e bebe ko ekvaš. E daja sine la baro sočuvstvo ple čhaveske, adaleske molingja te na mudaren e bebe hem te den le e javere džuvljake (1. Car. 3:23-27). Jekh javer primer bašo sočuvstvo tani e faraoneskiri čhaj. Keda arakhlja e Mojseje sar bebe, oj halili kaj ov tano evrejsko čhavo hem kaj valjani te ovel mudardo. Ama, sine la sočuvstvo baši leste hem odlučingja te bajrarel le sar plo čhavo (2. Moj. 2:5, 6).

³ Soske valjani te sikljova poviše bašo sočuvstvo? Adaleske so o Jehova mangela te postapina sar leste (Ef. 5:1). Amen siem kerde agjaar te šaj te sikava sočuvstvo, ama adaleske so siem nesovršena lokhe šaj te ova sebična. Ponekogaš tano amenge pharo te odlučina dali te pomožina e javerenge ili te dikha samo amenge. So šaj te pomožinel amen poviše te grižina amen e javerenge? Prvo, te dikha sar o Jehova hem javera sikavgje sočuvstvo. Dujto, te dikha sar šaj te postapina sar o Devel hem sar šaj te koristinel amenge adava so ka sikava sočuvstvo sar leste.

4. a) Soske o Jehova bičhalgja angelija ko Sodom? b) So šaj te sikljova taro adava so slučingja pe e Loteskere familijake?

⁴ Ki Biblija tane pišime but situacie keda o Jehova sikavgja sočuvstvo. Na primer, razmislin sar postapingja e Lotea. O Lot sine pravedno manuš hem sine leske pharo bašo nemoralna bukja so kerena sine o manuša ko Sodom hem Gomor. Adala manuša na poštujnena sine e Devle, adaleske o Jehova odlučingja te uništinel len (2. Pet. 2:7, 8). O Jehova bičhalgja angelen ko Lot te vakeren leske kaj o Sodom hem o Gomor ka oven uništime hem kaj ov valjani te našel. Ki Biblija pišinela: „Ama [o Lot] počmingja te zadržinel pe hem adaleske so e Jehova sine le sočuvstvo baši leste, [o angelija] astargje taro vas le, leskere romnja hem leskere duje čhajen, hem tegani ikalgje len hem mukhle len avri tari diz“ (1. Moj. 19:16). O Jehova džanlja ki savi situacija sine o Lot, adaleske šaj te ova uverime kaj ov džanela save problemencar borinaja amen avdive (Isa. 63:7-9; Jak. 5:11; 2. Pet. 2:9).

5. Sar e Devleskoro Lafi sikavela amen te ova sočuvstvitelna?

⁵ O Jehova isto agjaar sikavgja ple slugen te ovel len akaja osobina. Razmislin bašo jekh taro zakonija so  dengja le e Izraelconge. Ako nekoj lelja pare nekastar, adava so dengja o pare šaj sine te lel leskere šeja sar garancija kaj ov ka iranel o pare. (Čitin 2. Mojseeva 22:26, 27.) Ama, adava so dengja o pare mora sine dži ko akšami te iranel e manušeskere šeja te šaj te na ovel leske šudro rakjate. Okova so na sine sočuvstvitelno šaj na mangela sine te iranel o šeja, ama o Jehova sikavgja ple slugen te ovel len sočuvstvo. So sikljovaja taro načelo so bešela palo akava zakoni? Sekogaš te la ko predvid o potrebe amare phralengere. Keda šaj te pomožina jekhe phrale ili phenja so isi len problemi, mangaja te kera adava. (Kol. 3:12; Jak. 2:15, 16; čitin 1. Jovanovo 3:17.)

6. So šaj te sikljova taro sočuvstvo so sikavgja o Jehova e Izraelconge so na sine verna?

⁶ O Jehova sikavgja sočuvstvo e Izraelconge čak keda grešinena sine leske. Ko 2. Letopisi 36:15 pišinela: „O Jehova, o Devel lengere parapapongoro, bizo te čhinavel opomeninela len sine preku ple glasnikija, soske sine leske žal bašo leskoro narodo hem bašo leskoro hrami“. Slično, valjani te ova sočuvstvitelna okolencar so panda na džanena e Jehova, a šaj ka kajnen pe hem ka oven leskere amala. O Jehova na mangela nikoj te ovel uništimo (2. Pet. 3:9). Adaleske, sa džikote isi panda vreme, te da amendar sa te vakera e manušenge bašo krajo so ka avel hem te pomožina lenge te ovel len korist taro e Devleskoro sočuvstvo.

7, 8. Soske jekh familija verujngja kaj o Jehova sikavgja lenge sočuvstvo?

⁷ Avdive, but sluge e Jehovaskere osetingje leskoro sočuvstvo. Na primer, ko 1990-ta berša ki Bosna, manuša taro različna etnička grupe marena pe hem mudarena pe sine maškar peste. Ko adava vreme, jekh čhavo so vikinela pe Milan sine le 12 berš. * Ov, leskoro phral, leskere roditelija hem javera Svedokija patujnena sine avtobusea tari Bosna ki Srbija. Ola džana sine ko kongres kote so e Milaneskere roditelija planiringje te krstinen pe. Ama, ki granica, nesave vojnikija dikhle kaj o Milan hem leskiri familija tane tari javer etničko grupa hem teringje len te ikljon taro avtobusi. A e javere phralenge vakergje kaj šaj te prodolžinen plo drumo. O vojnikija duj dive na mukhle akale familija te džal peske. Tegani, jekh vojniko javingja pe ko glavno oficeri hem pučlja le so te kerel lencar. I familija tergjola sine uzo vojniko hem šaj sine te šunel o odgovor: „Ciden len ki strana hem mudaren len!“

⁸ Džikote o vojnikija kerena sine lafi, duj nepoznata manuša ale popaše uzo Milan hem leskiri familija. Ola pohari vakergje lenge kaj tane Svedokija hem kaj o phralja taro avtobusi vakergje lenge so slučingja pe. O duj Svedokija vakergje e Milaneske hem leskere phraleske te khuven ko lengoro vrda hem zaedno lencar te nakhen i granica soske o vojnikija na proverinena sine e čhavengere dokumentija. Palo adava, o phralja vakergje lengere roditelenge te obikolinen i granica hem te arakhen pe tari javer strana. O Milan doborom darandilo so na džanela sine dali te asal ili te rovel. O roditelija pučle: „Mislinena li kaj ka mukhen amen agjaar lokheste te dža amenge?“ Ama, keda počmingje te džan, izgledinela sine kaj  o vojnikija ni na dikhle len. O Milan hem leskoro phral arakhle pe pumare roditelencar ki javer strana tari granica hem gele ko kongres. Sine uverime kaj o Jehova odgovoringja ko lengere molitve! Tari Biblija džanaja kaj o Jehova na zaštitinela sekogaš ko asavko direktno način ple slugen (Dela 7:58-60). Ama, baši akaja situacija o Milan vakerela: „Izgledinela sine mange kaj o angelija phanle e vojnikongere jakhja hem o Jehova spasingja amen“ (Ps. 97:10).

9. Save čuvstvija sine e Isuse bašo manuša so džana sine pali leste? (Dikh i slika ko početok tari statija.)

⁹ O Isus sikavgja sočuvstvo. Sine leske žal bašo manuša soske sine „mučime hem otfrlime sar bakhre bizo pastiri“. So kergja o Isus? Počmingja „te sikavel len bašo but bukja“. (Mat. 9:36; čitin Marko 6:34.) O fariseija na sine sar o Isus, ola na sine sočuvstvitelna hem na mangena sine te pomožinen e manušenge (Mat. 12:9-14; 23:4; Jovan 7:49). Dali tu da sar o Isus but mangea te pomožine e manušenge hem te sikave len bašo Jehova?

10, 11. Dali valjani te sikava sočuvstvo ki sekoja situacija? Objasnin.

¹⁰ Ama, akava na značinela kaj valjani ki sekoja situacija te sikava sočuvstvo. Na primer, o cari o Saul šaj mislingja kaj sikavgja sočuvstvo adalea so na mudargja e Agage, kova so sine cari ko Amalik hem neprijateli e Devleskere narodoskoro. O Saul isto agjaar na mudargja sa e Amaličanengere životnen. Ama, o Jehova vakergja e Sauleske te mudarel sa e Amaličanen hem lengere životnen. Adaleske so o Saul sine neposlušno, o Jehova otfrlingja le sar cari (1. Sam. 15:3, 9, 15). O Jehova tano pravedno Sudija kova so šaj te čitinel o vile e manušengere hem džanela ko save situacie na valjani te sikavel sočuvstvo (Plač 2:17; Ezek. 5:11). Panda hari, ov ka osudinel sa okolen so na mangena te šunen le (2. Sol. 1:6-10). Tegani, o Jehova nane te sikavel sočuvstvo e lošnonge. Ama, adalea so ka uništinel len, ka sikavel sočuvstvo e pravedna manušenge kola so ka oven spasime.

¹¹ Amen nane amen pravo te odlučina koj valjani te ovel uništimo a koj te ovel spasimo. Namesto adava, valjani te kera sa so šaj te pomožina e manušenge. Kola tane nesave praktična načinija sar šaj te sikava sočuvstvo e javerenge? Ake nekobor predlogija.

12. Sar šaj te sikava sočuvstvo e javerenge?

¹² Pomožin e javerenge. O Jehova adžikerela taro ple sluge te sikaven sočuvstvo ple phralenge hem e javere manušenge (Jovan 13:34, 35; 1. Pet. 3:8). O lafi sočuvstvo isto agjaar značinela „zaedno te ciden pe muke“. Okova soj sočuvstvitelno trudinela pe te pomožinel okolenge so cidena muke. Valjani te roda prilike te pomožina e javerenge, šaj agjaar so ka pomožina len ki nesavi buti (Mat. 7:12).

13. Sar e Devleskere sluge sikavena sočuvstvo keda ka slučinel pe nesavi prirodno katastrofa?

 ¹³ Pomožin ko akcie baši pomoš. Keda dikhaja sar o manuša cidena muke adaleske so isi prirodna katastrofe, mangaja te sikava lenge sočuvstvo. E Jehovaskere sluge tane pendžarde palo adava so spremno pomožinena e manušenge ko asavke situacie (1. Pet. 2:17). Na primer, jekh phen tari Japonija živinela sine ko than kova so sine pogodimo taro zemjotres hem cunami ko 2011 berš. Oj vakerela kaj sine „but ohrabrimi hem utešimi“ keda dikhlja sar avena dobrovolcija taro različna thana tari Japonija hem taro javera phuvja te popravinen o khera e phralengere hem o dvorane. Oj ponadari vakerela: „Akava iskustvo uverinela man kaj o Jehova hem amare phralja grižinena pe amenge hem kaj but phralja hem phenja ko celo sveto molinena pe amenge“.

14. Sar šaj te pomožine e nasvalenge hem e pophurenge?

¹⁴ Pomožin e nasvalenge hem e pophurenge. Keda dikhaja sar o manuša mučinena pe nesave nasvalipaja ili phuripaja, žal amenge baši lende. Edvaj adžikeraja te avel krajo akale mukenge hem adaleske molinaja te avel e Devleskoro Carstvo. Dži tegani, keraja sa so šaj te pomožina okolenge soj nasvale hem e pophurenge. Jekh pisateli pišingja kaj jekh dive leskiri daj, koja so sine nasvali taro Alchajmer, meljargja ple šeja. Džikote probinela sine te čistinel, nekoj zvoningja ko udara. Adala sine duj phenja kola so redovno  posetinena la sine. Ola pučle la dali šaj te pomožinen la. Oj vakergja: „Hari mange nezgodno, ama šaj“. O phenja pomožingje la te čistinel. Palo adava kergje lake čaj hem ačhile te keren lafi. O čhavo sine but blagodarno hem vakergja kaj o Svedokija „čače živinena sprema adava so propovedinena“. Dali o sočuvstvo bašo pophure hem o nasvale ohrabrinela tut te de tutar sa te pomožine lenge? (Fil. 2:3, 4).

15. Sar pomožinaja e manušenge adalea so propovedinaja?

¹⁵ Pomožin e manušenge te pendžaren e Jehova. Najšukar način sar šaj te pomožina e manušenge tano agjaar so ka sikava len bašo Devel hem bašo leskoro Carstvo. Javer način tano agjaar so ka pomožina lenge te haljoven kaj adava so ka šunen e Jehovaskere merilija tano bašo lengoro šukaripe (Isa. 48:17, 18). I služba tani jekh but šukar način sar šaj te falina e Jehova hem te sikava sočuvstvo e javerenge. Dali šaj te dža poviše ki služba? (1. Tim. 2:3, 4).

16. Sar koristine amenge adava so sikavaja sočuvstvo?

¹⁶ O doktorija bašo psihičko sastipe vakerena kaj okola so sikavena sočuvstvo tane posaste hem pošukar nakhena e javerencar. Keda trudinaja amen te pomožina okolenge so isi len muke, ka ova pobahtale, popozitivna hem nane te osetina amen kaj siem korkori. Amen da isi amen korist keda sikavaja sočuvstvo (Ef. 4:31, 32). Keda pomožinaja e javerenge adaleske so mangaja len, isi amen čisto sovest soske džanaja kaj keraja adava so o Jehova rodela amendar. Isto agjaar, o sočuvstvo pomožinela amenge te ova pošukar roditelija, bračna partnerija hem amala. Osven adava, okola so sikavena sočuvstvo e javerenge, but puti dobinena pomoš keda ka valjani lenge. (Čitin Matej 5:7; Luka 6:38.)

17. Soske sian odlučno te sikave sočuvstvo?

¹⁷ Iako isi amen korist keda sikavaja sočuvstvo, i glavno pričina soske sikavaja akaja osobina tani adaja soske mangaja te postapina sar o Jehova hem te falina le. Lestar avena o mangipe hem o sočuvstvo (Izr. 14:31). O Jehova dengja amenge sovršeno primer. Adaleske, te da amendar sa te sikava sočuvstvo sar o Jehova. Tegani ka ova popaše amare phralencar hem phenjencar hem ka nakha pošukar e javere manušencar (Gal. 6:10; 1. Jov. 4:16).