Dža ko teksto

Dža ki sodržina

O Semokjno Devel tano obzirno

O Semokjno Devel tano obzirno

O Jehova šukar pendžarela sostar siem kerde, na bistrela kaj siem taro pravo (PS. 103:14)

GILJA: 136, 10

1, 2. a) Sar o način sar postapinela o Jehova tano različno taro način sar postapinena o manuša kola so isi len mokj? b) Bašo so ka kera lafi ki akaja statija?

O MANUŠA kola so isi len mokj but puti „gospodarinena upro“ javera hem čak mučinena len (Mat. 20:25; Prop. 8:9). O Jehova nikogaš na kerela adava! Iako ov tano o Semokjno, i najsilno ličnost ko univerzum, ov tano but obzirno e nesovršena manušencar. Ov tano ljubezno hem važno leske sar osetinaja amen hem so valjani amenge. Ov na bistrela kaj siem nesovršena hem džanela amare ograničuvanja, adaleske nikogaš na rodela amendar te kera poviše taro adava so šaj (Ps. 103:13, 14).

2 Ki Biblija isi but izveštaija kolendar so dikhjola kobor obzirno tano o Jehova ple narodoja. Ka dikha trin asavke primerija: Prvo, sar o Jehova ljubezno pomožingja e tikne Samoileske te vakerel i osuda e prvosveštenikoske e Ilijeske. Dujto, sar o Jehova sine strplivo e Mojsejea keda mislingja kaj našti te ikalel e Izraelcon taro Egipet. Hem trito, sar o Jehova sine obzirno e Izraelconcar keda iklile taro Egipet. Džikote dikhaja akala izveštaija, te razmislina so sikljovaja bašo Jehova hem sar šaj te dža palo leskoro primer.

SINE OBZIRNO JEKHE ČHAVEA

3. Koja čudno buti slučingja pe e Samoileske, hem so šaj te puča amen? (Dikh i slika ko početok tari statija.)

3 O Samoil počmingja te služinel ko sveto šatori keda sine but tikno (1. Sam. 3:1). Jekh rat, otkeda gelo te sovel, slučingja pe nešto but čudno. * (Dikh i fusnota.) (Čitin 1. Samoilova 3:2-10.) Ov šungja jekh glaso sar vikinela le ko anav. O Samoil mislingja kaj adava tano o phuro prvosvešteniko o Ilij. Adaleske odma uštilo, prastandilo ki leste hem vakergja leske: „Ake sium, vikingjan man!“ Ama o Ilij vakergja leske: „Me na vikingjum tut“. Otkeda panda duj puti slučingja pe akava, o Ilij halilo kaj o Devel vikinela e Samoile. Adaleske o Ilij vakergja e Samoileske so te vakerel keda javer puti ka šunel o glaso, hem o Samoil kergja adava. Šaj pučaja amen: „Soske o Jehova panda o prvo puti na vakergja e Samoileske kaj ov vikinela le?“ I Biblija na vakerela amenge adava. Ama, šaj o Jehova postapingja agjaar soske sine leske važno sar ka osetinel pe o Samoil.

4, 5. a) So kergja o Samoil keda o Jehova phengja leske te vakerel jekh poraka e Ilijeske? b) So sikljovaja bašo Jehova taro akava izveštaj?

4 Čitin 1. Samoilova 3:11-18. Ko e Jehovaskoro zakoni sine zapoved o čhave te poštujnen e pophuren, posebno adalen so sine len nesavo avtoriteti (2. Moj. 22:28; 3. Moj. 19:32). Adaleske pharo tano te zamislina amenge sar o tikno Samoil džala ko Ilij sabajle, hem hrabro vakerela leske i silno osuda taro Devel. I Biblija vakerela amenge kaj o Samoil darala sine te vakerel i vizija e Ilijeske. Ama, o Devel jasno sikavgja e Ilijeske kaj ov vikinela sine e Samoile. Adaleske, o Ilij vakergja e Samoileske te na garavel ništo taro adava so vakergja leske o Devel. Ov sine poslušno e Ilijeske hem vakergja leske sa.

O Jehova kergja te ovel polokho e Samoileske te ačhovel poslušno hem te sikavel poštovanje

5 Adava so vakergja leske o Samoil na valjani sine te iznenadinel le soske angleder da „jekh Devleskoro manuš“ vakergja leske slična lafija (1. Sam. 2:27-36). Taro akava izveštaj sikljovaja kobor obzirno hem mudro tano o Jehova.

6. So sikljovaja taro način sar o Devel pomožingja e Samoileske?

6 Dali sian terno? Ako oja, o izveštaj bašo terno Samoil šaj but te ohrabrinel tut soske sikavela kaj o Jehova haljovela tle problemija hem čuvstvija. Šaj sian ladžutno hem nane tuke lokho te propovedine okolenge soj tane pophure tutar ili te ove pojaver taro tle vrsnikija. Ama šaj te ove sigurno kaj o Jehova mangela te pomožinel tuke. Adaleske molin tut leske hem vaker sar točno osetinea tut (Ps. 62:8). Razmislin hor bašo primerija javere da ternengere soj pišime ki Biblija. Isto agjaar, ker lafi javere phralencar hem phenjencar soj ko tle berša, ili soj pophure tutar, a kola so nakhle taro slična problemija sar tle. Ola šaj te vakeren tuke sar pomožingja lenge o Jehova, ponekogaš čak ko način so ni na adžikergje le.

SINE OBZIRNO E MOJSEJEA

7, 8. Sar sikavgja o Jehova kaj leske važno sar ka osetinel pe o Mojsej?

7 Keda e Mojseje sine le 80 berš, o Jehova dengja le jekh but phari zadača — te oslobodinel e Izraelcon taro ropstvo ko Egipet (2. Moj. 3:10). Adaleske so ov 40 berš sine pastiri ko Madijam, akaja zadača verojatno sine šok e Mojsejeske. O Mojsej vakergja: „Koj sium me te džav ko faraoni hem te ikalav e Izraelcon taro Egipet?“ Ama, o Jehova uveringja e Mojseje: „Me ka ovav tuja“ (2. Moj. 3:11, 12). Isto agjaar vetingja leske kaj o starešine taro Izrael ka šunen le. Ama, o Mojsej palem pučlja: „A so ako na verujnena man hem na šunena man?“ (2. Moj. 3:18; 4:1). Akale lafencar o Mojsej ustvari vakergja kaj o Jehova šaj grešinela. Ama o Jehova sine strplivo e Mojsejea. Ov čak dengja le sila te kerel čudija. Ustvari, o Mojsej tano o prvo manuš kaske so i Biblija pišinela kaj sine le asavki sila (2. Moj. 4:2-9, 21).

8 Čak palo sa akava, e Mojseje sine le panda jekh izgovor. Vakergja kaj našti te kerel šukar lafi. Adaleske o Devel vakergja leske: „Ka ovav tuja džikote kerea lafi hem ka sikavav tut so te vakere“. Dali ko krajo o Mojsej prifatingja i zadača? Na, ov molingja e Devle te bičhalel nekas javere. Tegani o Jehova holjangja. Ama, leske ponadari da sine važno sar osetinela pe o Mojsej hem adaleske bičhalgja e Arone te kerel lafi ko anav e Mojsejeskoro (2. Moj. 4:10-16).

9. Sar e Jehovaskiri strplivost hem ljubeznost pomožingje e Mojsejeske te ovel šukar vodači?

9 So sikljovaja taro akava izveštaj bašo Jehova? Adaleske soj tano Semokjno, ov šaj sine te daravkerel e Mojseje hem te terinel le te ovel leske poslušno. Namesto adava, o Jehova sine strplivo hem ljubezno, a isto agjaar uveringja ple skromno hem ponizno sluga kaj ka ovel lea. Dali akava način e Jehovaskoro uspejngja? Oja. O Mojsej ulo šukar vodači e Devleskere narodoske. Ov trudinela pe sine te ovel ljubezno hem obzirno e javerencar, isto sar so sine o Jehova lea (4. Moj. 12:3).

Dali postapinea e javerencar sar o Jehova? (Dikh o pasus 10)

10. So ka postignina ako trudinaja amen te ova obzirna sar o Jehova?

10 So šaj te sikljova taro akava izveštaj avdive? Ako sian rom, roditeli ili starešina, isi tut nesavo avtoriteti upro javera. Adaleske, but tano važno te trudine tut te postapine sar o Jehova agjaar so ka ove obzirno, ljubezno hem strplivo tle romnjaja, tle čhavencar hem e phralencar ko sobranie (Kol. 3:19-21; 1. Pet. 5:1-3). Ako trudinea tut te postapine sar o Jehova hem o Isus Hristos — o Pobaro Mojsej — ka kere te ovel polokho e javerenge te aven ki tute hem te keren tuja lafi, a adava ka del tut prilika te ohrabrine len (Mat. 11:28, 29). Isto agjaar, ka ove lenge šukar primer (Evr. 13:7).

MOKJNO, AMA OBZIRNO SPASITELI

11, 12. Sar o Jehova pomožingja e Izraelconge te osetinen pe bezbedna džikote ikljona sine taro Egipet?

11 Ko 1513 berš a.a.e., poviše taro trin milionija Izraelcija gele peske taro Egipet. Maškar lende sine čhave, pophure, hem verojatno nesave so sine nasvale ili invalidija. Doborom bare grupake manuša valjanela sine jekh ljubezno hem obzirno vodači. O Jehova sine baš asavko vodači kova so vodinela len sine preku o Mojsej. Adaleske o Izraelcija osetinena pe sine bezbedna džikote mukhena sine pumaro than koleste so dikhena sine sar kher (Ps. 78:52, 53).

12 Sar pomožingja o Jehova ple narodoske te osetinel pe bezbedno? Sar prvo, keda o Izraelcija iklile taro Egipet o Jehova kergja ola te oven organizirime sar grupe vojnikija (2. Moj. 13:18). Adava so sine organizirime ko asavko način uveringja len kaj lengere Devle isi le celosno kontrola upri situacija. Isto agjaar, te šaj te sikavel lenge kaj tano lencar, o Jehova „oblakoja vodingja len diveskoro, a e svetloja tari jag celo rat“ (Ps. 78:14). Akala dokazija uveringje len kaj o Jehova tano lencar, a baš adava valjangja lenge.

Sar grižingja pe o Jehova e Izraelconge ko Crveno More? (Dikh o pasus 13)

13, 14. a) Sar grižingja pe o Jehova e Izraelconge ko Crveno More? b) Sar sikavgja o Jehova kaj tano but pomokjno taro Egipkjanija?

13 Čitin 2. Mojseeva 14:19-22. Zamislin tuke kaj sian e Izraelconcar. Sien ki stapica. I egipetsko vojska tani pali tumende, a o Crveno More angli tumende. Tegani o Devel kerela nešto. O stubo taro oblako soj angli tumende prefrlinela pe palo tumaro logori, maškar tumende hem o Egipkjanija. Akana ola tane ki temnica, ama ko tumaro logori isi svetlina! Tegani dikhea e Mojseje sar pružinela plo vas upro Crveno More hem počminela te phudel jekh silno istočno bavlal koja so phravela jekh buvlo drumo dži ki javer strana. Tegani tu, tli familija hem tle životne ko organizirimo način phirena ko dno taro more zaedno e javere manušencar. Džikote phirea, čudinea tut so i phuv nane čikali hem na lizgala. Oj tani šuki hem zorali hem šaj lokhe te phirel pe ki late. Adaleske, čak o najbavna maškar tumende šaj bezbedno te resen ki javer strana.

14 Čitin 2. Mojseeva 14:23, 26-30. Džikote slučinela pe sa akava, o faraoni kova so sine gordo hem na sine razumno, počminela te avel pali tumende. Tegani o Mojsej panda jekh puti pružinela plo vas upro more hem o duj zidija taro pani počminena te peren. O pani učharela e faraone hem leskere vojska. Nijekh lendar na ačhilo dživdo! (2. Moj. 15:8-10).

15. So sikljovaja bašo Jehova taro akava izveštaj?

15 Taro akava izveštaj sikljovaja kaj o Jehova tano Devel e redoskoro — osobina koja so pomožinela amenge te osetina amen bezbedna (1. Kor. 14:33). Isto sar jekh pastiri kova so mangipaja grižinela pe bašo plo stado, o Jehova ko konkretna načinija grižinela pe ple slugenge. Ov arakhela len hem zaštitinela len taro lengere dušmanja. Akava uverinela amen hem dela amen uteha džikote avaja sa popaše ko krajo taro akava sveto! (Izr. 1:33).

16. Savi korist šaj te ovel amen ako razmislinaja bašo način sar o Jehova spasingja e Izraelcon?

16 Avdive da o Jehova grižinela pe bašo plo narodo sar grupa. Ov pomožinela lenge te ačhoven lea paše hem zaštitinela len taro lengere dušmanja. Ov ponadari da ka kerel adava ki bari nevolja koja so but sigate avela (Otk. 7:9, 10). Adaleske, bizi razlika dali tane terne ili phure, saste ili nasvale, e Devleskere narodo nane te astarel le panika ili te daral džikote trajnela i bari nevolja. * (Dikh i fusnota.) Ustvari, ola ka keren nešto but pojaver! Ka setinen pe ko e Isuseskere lafija: „Isprajnen tumen hem vazden tumare šere, soske paše tano o vreme keda o Devel ka spasinel tumen“ (Luka 21:28). Čak keda ka oven napadime taro Gog — koalicija taro narodija koja so ka ovel but pomokjno taro faraoni — e Devleskere sluge ka oven uverime kaj o Jehova ka zaštitinel len (Ezek. 38:2, 14-16). Soske? Adaleske so džanena kaj o Jehova na meninela pe. Ov palem ka dokažinel kaj tano grižlivo hem obzirno Spasiteli ple narodoskoro (Isa. 26:3, 20).

17. a) Soske tano korisno te proučina o bibliska izveštaija bašo adava sar o Jehova grižingja pe ple slugenge? b) So ka dikha ki javer statija?

17 Ki akaja statija dikhlem nekobor primerija bašo adava sar o Jehova sikavgja obzirnost hem ljubeznost džikote grižingja pe, vodingja hem spasingja ple slugen. Džikote razmislinea bašo asavke izveštaija, trudin tut te sikljove nešto nevo bašo Jehova agjaar so ka rode detalija kola so angleder na primetingjan len. Kobor poviše sikljovea bašo e Jehovaskere šuže osobine tlo mangipe baši leste ka ovel pobaro hem tli vera ki leste ka ovel pozorali. Ki javer statija ka sikljova ko kola načinija šaj te postapina sar o Jehova agjaar so ka sikava obzirnost ki familija, ko sobranie hem ki služba.

^ pas. 3 Sprema o evrejsko istoričari Josif Flavij, e Samoile tegani sine le 12 berš.

^ pas. 16 Razumno tano te pretpostavina kaj nesave taro okola so ka preživinen o Armagedon ka oven nasvale hem invalidija. Džikote o Isus sine ki Phuv, ov sasljarela sine „sekova nasvalipe“. Adalea sikavgja so ka kerel okolenge so ka preživinen o Armagedon (Mat. 9:35). Okola so ka voskresninen ka oven celosno saste.