Dža ko teksto

Dža ki sodržina

Ponadari da sikav mangipe soske ov dela sila

Ponadari da sikav mangipe soske ov dela sila

O mangipe dela sila (1. KOR. 8:1)

GILJA: 115, 121

1. Baši savi važno tema kergja o Isus lafi angleder te merel?

I RAT angleder te merel, džikote sine ple učenikoncar, o Isus skoro 30 puti spomningja o mangipe. Ov vakergja ple učenikonge kaj valjani te mangen pe jekh jekhea (Jovan 15:12, 17). Lengoro mangipe doborom ka dikhjol so o javera ka primetinen kaj ola tane o čačutne hristijanja (Jovan 13:34, 35). O mangipe bašo kova so kerela sine o Isus lafi nane samo nešto kova so osetinaja le nego akaja osobina sikavela pe postapkencar soj samopožrtvuvana. O Isus vakergja: „Nikas nane pobaro mangipe taro akava: te del plo životo ple amalenge. Tumen sien mle amala ako kerena adava so zapovedinava tumenge“ (Jovan 15:13, 14).

2. a) Palo so tane pendžarde e Devleskere sluge avdive? b) Bašo kola pučiba ka kera lafi ki akaja statija?

2 Avdive, e Jehovaskere sluge tane pendžarde palo lengoro iskreno samopožrtvuvano mangipe hem palo zoralo jekhipe so isi len (1. Jov. 3:10, 11). E Devleskere sluge ko celo sveto čače mangena pe jekh jekhea bizi razlika tari savi nacija tane, savi čhib kerena lafi ili savo poteklo isi len. Soske o mangipe tano doborom važno avdive? Sar o Jehova hem o Isus kerena amen pozorale? Sar šaj mangipaja te utešina hem te kera pozorale e javeren? (1. Kor. 8:1).

SOSKE O MANGIPE TANO DOBOROM VAŽNO AVDIVE?

3. Sar vlijajnela upro manuša adava so o životo tano pherdo problemencar hem pharipaja?

3 Ko akala posledna dive o životo tano pherdo problemencar hem pharipaja (2. Tim. 3:1-5; Ps. 90:10). But manuša cidena doborom muke so više nane len želba te živinen. Sekova berš, poviše taro 800.000 manuša mudarena pe — po jekh manuš ko sekola 40 sekundija. Žalno tano adava so čak nesave taro amare phralja hem phenja osetingje pe agjaar hem ko krajo mudargje pe.

4. Kola verna sluge taro biblisko vreme našavgje pli želba te živinen?

4 Ko biblisko vreme, nesave verna slugenge sine doborom pharo taro lengere problemija so mangle te meren. Na primer, o Jov osetinela sine doborom bari dukh so čak vakergja: „Mrzinava mlo životo, na mangava više te živinav“ (Jov 7:16; 14:13). O Jona sine but razočarimo hem vakergja: „Akana, Jehova molinava tut le mlo životo, soske pošukar mange te merav nego te živinav“ (Jona 4:3). E proroko e Ilija na sine le nisavi nadež hem vakergja: „Dosta mange! Jehova, le mlo životo“ (1. Car. 19:4). Ama, o Jehova but ceningja akale verna slugen hem manglja te živinen. Ov na osudingja len bašo adava so osetinena pe sine agjaar, nego mangipaja pomožingja lenge te ovel len palem želba te živinen te šaj ponadari da te služinen leske verno.

5. Soske avdive e phralenge hem e phenjenge čače valjanela amaro mangipe?

5 Avdive, bute phralenge hem phenjenge valjanela amaro mangipe adaleske so nakhena taro phare situacie. Nesavenge asana ili progoninena len. Javera tane maltretirime ili kerena lengoro lafi ki buti. Nesave tane but umorna soske kerena but buti ili isi len but stresno buti. A nesaven palem, isi len seriozna familijarna problemija so lela lengiri sila. Na primer, šaj lengoro bračno partneri na služinela e Jehovaske hem sekogaš kritikujnela len. Adaleske so isi len asavke hem javera pritisokija, but džene osetinena pe umorna hem čak počminena te sumninen pe dali vredinena nešto. Koj šaj te pomožinel lenge?

E JEHOVASKORO MANGIPE KERELA AMEN POZORALE

6. Sar e Jehovaskoro mangipe kerela pozorale leskere slugen?

6 O Jehova uverinela ple slugen kaj sekogaš ka mangel len. Zamislin tuke sar osetinena pe sine o Izraelcija keda o Jehova vakergja lenge: „Tu sian mange skapoceno, sikavdi tuke čest hem me mangava tut... Ma dara, soske me sium tuja!“ (Isa. 43:4, 5). Džanaja kaj sekova jekh amendar tano skapoceno e Jehovaske. * (Dikh i fusnota.) Ki Biblija pišinela akava vetuvanje: „Silno tano [o Jehova] hem ka spasinel tut. Bahtalo ka vikinel baši tute“ (Sof. 3:16, 17).

7. Ki koja smisla e Jehovaskoro mangipe šaj te sporedinel pe e mangipaja jekhe dajakoro? (Dikh i slika ko početok tari statija.)

7 O Jehova vetinela kaj ka kerel pozorale ple slugen hem ka utešinel len bizi razlika save problemija isi len. Ov vakergja: „Oj ka phiravel tumen ki angali hem ka khelel peske tumencar ko ple kočaka. Sar jekh daj so utešinela ple čhave, agjaar me da ka utešinav tumen“ (Isa. 66:12, 13). Razmislin kobor sigurno osetinela pe o bebe keda leskiri daj ikerela le ki angali hem keda khelela peske lea. O Jehova but mangela tut hem mangela te osetine tut sigurno. Nikogaš ma sumnin tut ko adava kaj sian but skapoceno e Jehovaske! (Erem. 31:3).

8, 9. Sar e Isuseskoro mangipe kerela amen pozorale?

8 Isi panda jekh pričina soske siem uverime kaj o Jehova mangela amen. Ki Biblija pišinela: „O Devel doborom but manglja o sveto so dengja ple edinstveno bijame Čhave, te šaj sekoj so ka verujnel ki leste te na ovel uništimo, nego večno te živinel“ (Jovan 3:16). Keda dengja plo životo amenge, o Isus sikavgja kaj ov da but mangela amen hem akava mangipe kerela amen pozorale. I Biblija vakerela kaj ni i nevolja, ni i muka našti te „odvinel amen taro e Hristoseskoro mangipe“ (Rim. 8:35, 38, 39).

9 Ponekogaš isi amen problemija kola so umorinena amen fizički ili emocionalno, ili lena amari radost so isi amen ki služba bašo Jehova. Ama adava so ka razmislina kobor but mangela amen o Isus, šaj te del amen sila te istrajna. (Čitin 2. Korinkjanite 5:14, 15.) E Isuseskoro mangipe dela amen želba ponadari da te živina hem te služina e Jehovaske. Adava mangipe ka pomožinel amenge te na otkažina amen čak ako doživinaja prirodno katastrofa, progonstvo, siem razočarime ili sekirime.

E PHRALENGE HEM E PHENJENGE VALJANELA AMARO MANGIPE

Adava so ka proučine e Isuseskoro primer ka pottikninel tut te kere pozorale e javeren (Dikh o pasusija 10-11)

10, 11. Kas isi odgovornost te kerel pozorale e phralen hem e phenjen soj obeshrabrime? Objasnin.

10 O Jehova isto agjaar koristinela o sobranie te kerel amen pozorale ple mangipaja. Keda mangaja amare phralen hem phenjen, sikavaja kaj mangaja e Jehova. Keraja sa so šaj te uverina amare phralen kaj tane skapocena hem kaj o Jehova mangela len (1. Jov. 4:19-21). O apostol Pavle pišingja: „Ohrabrinen tumen maškar tumende hem pomožinen tumen jekh jekhea, sar so više hem kerena“ (1. Sol. 5:11). Akava šaj te keren sarine ko sobranie, a na samo o starešine. Sekova jekh amendar šaj te džal palo primer e Jehovaskoro hem e Isuseskoro agjaar so ka utešinel e phralen hem e phenjen. (Čitin Rimjanite 15:1, 2.)

11 Nesave Devleskere sluge soj tane ki phari depresija šaj ka valjani te roden pomoš taro doktori (Luka 5:31). O starešine hem o javera ko sobranie tane svesna kaj iako nane obučime doktorija, i pomoš hem i uteha koja so šaj te den lenge tani but važno. Sarine amen šaj te kera adava so pišinela ki 1. Solunjanite 5:14: „Utešinen okolen soj obeshrabrime, pomožinen okolenge soj slaba, oven strpliva sarinencar“. Keda amare phralja tane obeshrabrime, valjani te trudina amen te haljova sar osetinena pe, te ova strpliva lencar hem te utešina len. Dali trudinea tut te kere e javeren pozorale? Sar šaj te ove pošukar ki akaja buti?

12. Vaker primer nekastar so sine ohrabrimo taro mangipe so sikavgja leske o sobranie.

12 Jekh phen tari Evropa vakerela: „Ponekogaš avena mange misle te mudarav man. Ama o phralja hem o phenja taro sobranie dena man bari poddrška. Ola spasingje mlo životo. Sekogaš ohrabrinena man hem sikavena mange mangipe. Iako samo hari džene džanena kaj isi man depresija, o sobranie sekogaš pomožinela mange. Jekh bračno pari tane sar mle duhovna roditelija. Ola but grižinena pe mange hem doslovno 24 saatija ko dive tane spremna te pomožinen mange keda ka valjanel“. Džangjola pe, našti sarine te pomožinen ki isto mera. Ama sarine amen šaj but te kera te poddržina e phralen hem e phenjen. * (Dikh i fusnota.)

SAR ŠAJ MANGIPAJA TE KERE E JAVEREN POZORALE

13. So valjani te kera ako mangaja te utešina e javeren?

13 Ov spremno te šune (Jak. 1:19). Sikavaja mangipe keda sočuvstvitelno šunaja. Šaj te puče ljubezna pučiba kola so šaj te pomožinen tuke te haljove sar osetinela pe tlo phral. Čak taro tlo muj ka šaj te dikhel pe dali čače grižinea tut leske. Džikote kerela lafi, ov strplivo hem dozvolin leske te vakerel sar osetinela pe bizo te čhinave le. Ako strplivo šunea le, ka šaj pošukar te haljove sar osetinela pe, a adalea ka pomožine leske te ovel le pobari doverba ki tute. Agjaar ka ovel pospremno te šunel tut džikote probinea te pomožine leske. Keda čače grižinea tut e javerenge, ka šaj but te utešine len.

14. Soske na valjani te kritikujna?

14 Ma kritikujn. Okole so isi le depresija ka osetinel pe pološno ako mislinela kaj kritikujnaja le. Tegani, ka ovel amenge but pharo te pomožina leske. Ki Biblija pišinela: „Okova so kerela lafi bizo angleder te mislinel, sar te phene posavela mačea, ama i čhib e gogjaverengiri tani iljači“ (Izr. 12:18). Iako nikogaš nane namerno te dukhava amare lafencar nekas so isi le depresija, ama šaj but te dukhava le ako keraja lafi bizo angleder te razmislina. Ako mangaja te kera e javeren pozorale, valjani te čhiva amen ko lengoro than (Mat. 7:12).

15. Kote šaj te arakha lafija kolencar so šaj te utešina hem te ohrabrina e javeren?

15 Koristin e Devleskoro Lafi te šaj te utešine e javeren. (Čitin Rimjanite 15:4, 5.) I Biblija tani taro „Devel kova so dela istrajnost hem uteha“, adaleske tano normalno ki late te arakha but lafija kola so dena uteha. Isto agjaar isi amen i publikacija Priračnik za istražuvanje na publikaciite na Jehovinite svedoci. Late šaj te arakha bibliska stihija hem publikacie kolencar so šaj te utešina hem te ohrabrina amare phralen hem phenjen.

16. Kola osobine ka pomožinen amenge te ohrabrina nekas?

16 Ov sočuvstvitelno hem ljubezno. O Jehova tano „o Dad soj pherdo milost hem o Devel sekole utehakoro“ hem isi le baro sočuvstvo ple slugenge. (Čitin 2. Korinkjanite 1:3-6; Luka 1:78; Rim. 15:13.) Adaleske so trudinela pe sine te postapinel sar o Jehova, o Pavle dengja amen šukar primer. Ov pišingja: „Siem sine grižliva sprema tumende, sar jekh daj koja so hraninela hem grižinela pe ple čhavenge. Agjaar, pherde mangipaja, siem sine spremna te da tumen na samo o šukar haberi taro Devel nego amaro životo da, soske zamanglem tumen“ (1. Sol. 2:7, 8). Ako siem sočuvstvitelna hem ljubezna sar o Jehova, ov šaj preku amende te pomožinel nesave phraleske kova so molingja pe baši uteha.

17. Sar adava so ka dikha realno ko amare phralja ka pomožinel amenge te ohrabrina len?

17 Ma adžiker te oven sovršena o phralja hem o phenja. Ov realno. Ako adžikerea te oven sovršena o phralja hem o phenja, ka razočarine tut (Prop. 7:21, 22). Ma bistre kaj o Jehova tano razumno hem na adžikerela amendar poviše taro adava so šaj te kera. Adaleske, valjani te ova strpliva jekh jekhea (Ef. 4:2, 32). Nikogaš na mangaja te kera amare phralja te mislinen kaj na kerena dovolno ki služba bašo Jehova ili te sporedina len javerencar. Namesto adava, ohrabrinaja len hem vakeraja o šukar bukja so kerena len. Akava šaj te pomožinel lenge te oven bahtale džikote služinena e Jehovaske (Gal. 6:4).

18. Soske mangaja te kera pozorale e javeren?

18 Sekova sluga e Devleskoro tano skapoceno e Jehovaske hem e Isuseske (Gal. 2:20). Amen but mangaja amare phralen hem phenjen, adaleske valjani te ova lencar sočuvstvitelna hem ljubezna. Te šaj te ohrabrina e javeren valjani „te da amendar sa te kera o bukja so anena mir hem so pomožinena sekole jekheske amendar te ovel pozoralo“ (Rim. 14:19). Edvaj adžikeraja te avel o raj kote so nikoj nane te ovel obeshrabrimo! Nane više te ovel nasvalipe hem vojne. O manuša nane više te meren taro grevo so nasledingjem le hem nane više te ovel progonstvija, familijarna problemija hem razočaruvanje. Ko krajo taro milja berša, sa o manuša ka oven sovršena. Okola so ka ačhoven verna ko posledno ispit ka oven prifatime taro Jehova sar leskere čhave ki Phuv hem ka dobinen „i slavno sloboda e Devleskere čhavengiri“ (Rim. 8:21). Adaleske, te sikava mangipe kova so ka kerel pozoralo sekole jekhe amendar hem ka pomožinel amen te khuva ko e Devleskoro but šužo nevo sveto.

^ pas. 6 Dikh ko 24 poglavje taro lil Približi mu se na Jehova.

^ pas. 12 Te šaj te pomožine okolenge so mislinena te mudaren pe, dikh o statie taro Razbudete se!: „Zošto da živeeš? Tri pričini“ (april 2014), „Koga povekje ne ti se živee“ (januari 2012) hem „Životot vredi da se živee“ (8 fevruari 2002).