STATIJA PROUČIBASKE 38
Aven ki mande hem me ka dav tumen sila
Aven ki mande, sarine so sien umorna hem so isi tumen pharipe, hem me ka dav tumen sila (MAT. 11:28)
GILI 17 „Mangava“
BAŠO SO KA KERA LAFI *
1. Sprema Matej 11:28-30, savo vetuvanje dengja o Isus?
O ISUS dengja but šužo vetuvanje jekhe grupa manušenge so šunena le sine. Ov vakergja lenge: „Aven ki mande... hem me ka dav tumen sila“. (Čitin Matej 11:28-30.) Akava vetuvanje na sine samo čuče lafija. Na primer, razmislin sar pomožingja jekhe džuvljake so mučinela pe sine phare nasvalipaja.
2. Sar pomožingja o Isus jekhe džuvljake so mučinela pe sine la phare nasvalipaja?
2 Akale džuvljake valjangja but pomoš. Oj mučinela pe sine više 12 berš hem geli ko but doktorija mislindor kaj ka sasljol, ama nikoj na uspejngja te pomožinel lake. Osven adava, sprema o Zakoni so dengja le o Jehova preku o Mojsej, oj na sine čisto (3. Moj. 15:25). Keda šungja kaj o Isus šaj te sasljarel sa o nasvalipa, oj geli te rodel le. Keda arakhlja le, astargja le taro šeja hem odma sastili! Ama osven so sasljargja la, o Isus kergja nešto poviše. Ov ponašingja pe laja šukar hem adava kergja te osetinel pe mangli hem poštujmi. Na primer, keda kergja laja lafi ov sikavgja lake kaj mangela la hem poštujnela la adalea so vakergja lake „mi čhaj“. Sa akava sigurno but ohrabringja akale džuvlja! (Luka 8:43-48).
3. Bašo kola pučiba ka kera lafi?
3 Primetin kaj i džuvli sine adaja so geli ko Isus. Avdive da tano isto — amen mora te trudina amen te „dža“ ko Isus. Ko amaro vreme, o Isus na kerela čudija te sasljarel o nasvalipa adalengere so „džana“ ki leste. Ama, ov panda vikinela amen: „Aven ki mande... me ka dav tumen sila“. Ki akaja statija ka dobina o odgovor bašo pandž pučiba: So mora te kera te šaj „te dža“ ko Isus? So manglja te vakerel e lafencar: „Len mlo jarem upri tumende“? So šaj te sikljova taro Isus? Soske osetinaja amen šukar džikote keraja i zadača so dengja la amenge ov? Hem sar šaj ponadari da te dobina sila telo e Isuseskoro jarem?
„AVEN KI MANDE“
4-5. Ko save načinija šaj te „dža“ ko Isus?
4 Jekh način sar „džaja“ ko Isus tano agjaar so trudinaja amen kobor so šaj poviše te sikljova bašo adava so vakergja hem so kergja (Luka 1:1-4). Nikoj javer našti te kerel adava amenge ko than — mora amen korkori te proučina akala bibliska izveštaija. Isto agjaar, prifatingjem i pokana te „dža“ ko Isus adalea so odlučingjem te krstina amen hem te ova e Hristoseskere učenikija.
5 Javer način sar „džaja“ ko Isus tano agjaar so rodaja pomoš taro sobraniska starešine keda ka valjani amenge. Preku akala „manuša dende sar poklon“, o Isus grižinela pe ple bakhrenge (Ef. 4:7, 8, 11; Jovan 21:16; 1. Pet. 5:1-3). Ako dikhaja kaj valjani amenge pomoš, amen korkori valjani te dža ko starešine. Našti te očekujna ola te čitinen amare misle hem te džanen so valjanela amenge. Razmislin bašo jekh phral so vikinela pe Džulijan. Ov vakerela: „Mora sine te mukhav i betelsko služba soske sine man problemija sastipaja. Adaleske jekh amal dengja man predlog te rodav pastirsko poseta. Ko početok mislingjum kaj na valjanela mange adava. Sepak, pokasno rodingjum pomoš, hem adaja poseta sine jekh taro najšukar poklonija so dobingjum“. O verna starešine, sar o duj so posetingje e Džulijane, šaj te pomožinen amenge te razmislina sar o Hristos, javere lafencar, te haljova sar razmislinela ov hem te sikljova sar te dža palo leskoro primer (1. Kor. 2:16; 1. Pet. 2:21). Adava čače tano jekh taro najšukar poklonija so šaj te dobina.
„LEN MLO JAREM UPRI TUMENDE“
6. So manglja o Isus te vakerel e lafencar: „Len mlo jarem upri tumende“?
6 Keda vakergja: „Len mlo jarem upri tumende“, o Isus šaj manglja te vakerel: „Prifatinen mlo avtoriteti“ ili: „Aven ki mande telo mlo jarem hem zaedno ka služina e Jehovaske“. O solduj izrazija sikavena kaj valjani but te trudina amen te šaj te služina e Jehovaske.
7. Sprema Matej 28:18-20, savi zadača tani amenge dendi, hem ko so šaj te ova sigurna?
7 Amen prifatingjem e Isuseskiri pokana keda dengjem lafi kaj ka služina e Jehovaske hem krstingjem amen. Adaja pokana važinela sarinenge. O Isus nikogaš nane te odbinel nekas so mangela čače te služinel e Jehovaske (Jovan 6:37, 38). O Jehova dengja e Isuseske zadača te vodinel o propovedibe, a amen sar učenikija e Hristoseskere isi amen čest te učestvujna ki adaja zadača. Šaj te ova sigurna kaj o Isus sekogaš ka pomožinel amenge te kera akaja zadača. (Čitin Matej 28:18-20.)
„SIKLJOVEN MANDAR“
Pomožin e javerenge te oven silna isto sar so kergja o Isus (Dikh o pasusija 8-11) *
8-9. Soske o ponizna manuša osetinena pe privlečime ko Isus, hem kola pučiba valjani te puča amen?
8 O ponizna manuša osetinena pe privlečime ko Isus (Mat. 19:13, 14; Luka 7:37, 38). Soske? Razmislin savi razlika sine maškar o Isus hem o fariseija. Adala verska vodačija na sine ljubezna hem sine gorda (Mat. 12:9-14). O Isus sine ljubezno hem ponizno. O fariseija mangle te oven pendžarde hem važna maškar o manuša. O Isus sikavgja ple učenikon te na oven sar o fariseija, nego te oven ponizna hem te služinen e javerenge (Mat. 23:2, 6-11). O fariseija zloupotrebingje plo avtoriteti agjaar so daravena sine e narodo (Jovan 9:13, 22). O Isus dela sine sila e javerenge ple šukar postapkencar hem ljubezna lafencar.
9 Dali džaja palo e Isuseskoro primer? Puč tut: „Dali o javera mislinena kaj sium šukar hem ponizno manuš? Dali spremno kerava ponizna zadače te šaj te služinav e javerenge? Dali sium ljubezno sprema o javera?“
10. Sar osetinena pe sine okola so sorabotingje e Isusea?
10 O Isus sine šukar hem ljubezno ple učenikoncar, hem sine bahtalo so šaj te sikavel len (Luka 10:1, 19-21). Ple ponašibaja o Isus kergja leskere učenikija te osetinen pe slobodna te pučen le. Isto agjaar, ov pučela len sine pučiba soske mangela sine te šunel so ola mislinena (Mat. 16:13-16). O rastenija ki jekh šukar održimi gradina bajrovena hem dena but plodi. Slično, adaleske so o Isus grižinela pe sine ple učenikonge, ola osetinena pe sine sigurna hem duhovno šukar napredujnena sine. Ola šukar šunena sine leskere pouke hem dena sine plodi agjaar so kerena sine šukar bukja.
Ov pristaplivo hem ljubezno
Ov revno ki služba
Ov ponizno hem bukjarno *
11. So valjani te puča amen?
11 Ako isi tut nesavo avtoriteti, puč tut: „Sar ponašinava man e javerencar ki buti ili khere? Dali o javera osetinena pe šukar keda tane mancar? Dali o javera osetinena pe slobodna te pučen man? Dali šukar šunava keda vakerena mange so mislinena?“ Nikogaš na mangaja te ova sar o fariseija. Ola holjanena sine okolenge so sumninena pe sine ko lengere lafija hem ponašinena pe sine grubo adalencar so na mislinena sine isto sar lende (Mar. 3:1-6; Jovan 9:29-34).
„KA OVEL TUMEN NEVI SILA“
12-14. Soske osetinaja amen šukar džikote keraja i zadača so dengja amenge o Isus?
12 Soske osetinaja amen šukar džikote keraja i zadača so dengja amenge o Isus? Isi but pričine, ama ka dikha samo nekobor.
13 Isi amen o najšukar nadglednikija. Iako o Jehova tano o Najbaro Vladeteli, ov nane surovo gospodari kova so na sikavela kaj ceninela ple slugen. Ov ceninela sa adava so keraja ki služba baši leste (Evr. 6:10). O Jehova dela amen i sila koja so valjani amenge te šaj te kera i zadača so dengja la amenge (2. Kor. 4:7; Gal. 6:5). Amaro Cari o Isus vodinela amen agjaar so dengja amen sovršeno primer (Jovan 13:15). A o starešine kola so grižinena pe amenge sar pastirija trudinena pe te džan palo e Isuseskoro primer, „o baro pastiri“ (Evr. 13:20; 1. Pet. 5:2). Ola dena pestar sa te šaj te oven ljubezna, hrabra hem te keren amen pozorale džikote sikavena amen hem zaštitinena amen.
14 Isi amen o najšukar amala. Razmislin bašo akava: Isi amen i čest te sorabotina manušencar kola so živinena sprema o najuče moralna merilija, ama na mislinena kaj tane pošukar e javerendar. Amare phralen hem phenjen isi len but sposobnostija, ama na falinena pe bašo adava hem dikhena e javeren sar pobare pestar. Ki amende dikhena sar amala, a na samo sar sorabotnikija. Ola doborom but mangena amen so tane spremna čak te den plo životo amenge.
15. Sar valjani te dikha ki zadača so keraja la?
15 Isi amen i najšukar zadača. Sikavaja e manušen o čačipe bašo Jehova hem otkrinaja o hovajba so širinela len o Beng (Jovan 8:44). O Satana čhivela e manušenge phare tovarija kola so našti te phiraven len. Na primer, ov probinela te ubedinel amen kaj o Jehova na mangela amen hem kaj nikogaš nane te prostinel amenge o grevija. Kobor phare hovajba kola so kerena o manuša te oven but obeshrabrime! Ama keda „džaja“ ko Isus, amare grevija tane prostime. Osven adava, o Jehova but mangela sekole jekhe amendar (Rim. 8:32, 38, 39). Anela amenge baro bahtalipe adava so šaj te pomožina e manušenge te sikljoven te ovel len doverba ko Jehova hem adava so dikhaja sar lengoro životo meninela pe ko pošukar!
PONADARI DA DOBIN SILA TELO E ISUSESKORO JAREM
16. Savi razlika isi maškar o tovar so pottikninela amen o Isus te phirava hem o javera tovarija so mora te phirava len?
16 O tovar kova so pottikninela amen o Isus te phirava le razlikujnela pe taro javera tovarija kola so mora te phirava len. Na primer, ko krajo taro dive but džene keda iranena pe tari buti tane but umorna hem nane bahtale. Ama but pojaver tano keda siem zafatime duhovna aktivnostencar, tegani osetinaja amen pobahtale hem pozadovolna. Keda iranaja amen tari buti šaj siem but umorna hem mora silaja te terina amen te dža ko sostanok adaja rat. Ama, keda ka irana amen khere palo sostanok, but puti osetinaja amen osvežime hem pozorale. Isto buti važinela keda trudinaja amen te propovedina hem lično te proučina i Biblija. O bereketija so dobinaja len tane but pobare taro trudo hem i sila so daja la ko adala aktivnostija!
17. Soske valjani te ova realna, hem ko so valjani te pazina?
17 Ama, sarine siem svesna kaj amare sila isi la granice. Adaleske mora te ova realna hem mudro te procenina kobor bukja mangaja te kera. Na primer, šaj te trošina but sila agjaar so ka probina te kheda materijalna bukja. Primetin so vakergja o Isus jekhe terne barvale poglavareske kova so pučlja le: „So mora te kerav te šaj te dobinav večno životo?“ Akava terno manuš više sine poslušno e Mojseeskere zakoneske. Hem sigurno sine šukar manuš soske ko evangelie sprema o Marko jasno pišinela kaj o Isus mangela le sine. Adaleske o Isus vakergja leske: „Dža, bikin sa so isi tut... Tegani ava hem ov mlo sledbeniko“. O manuš manglja te džal palo Isus, ama na manglja te otkažinel pe taro plo baro imot (Mar. 10:17-22). Adaleske na prifatingja o jarem kova so nudingja leske o Isus hem ponadari da sine robo e barvalipaske (Mat. 6:24). So ka kere sine tu te ove sine ko leskoro than?
18. So valjani ponekogaš te kera hem soske?
18 Ponekogaš šukar tano te razmislina soj amenge ko prvo than ko životo. Soske? Te šaj te ova sigurna kaj mudro koristinaja amari sila. Razmislin bašo jekh terno phral so vikinela pe Mark. Ov vakerela: „But berša mislinava sine kaj živinava ednostavno životo. Sium sine pioneri, ama trošinava sine but vreme hem sila te zarabotinav pare te šaj te ovel man pošukar životo. Pučava man sine soske mlo životo ulo pharo. Tegani haliljum kaj prvo mislinava sine samo mange hem kaj e Jehovaske dava sine samo doborom vreme kobor so ka ačhovel man“. O Mark promeningja plo razmislibe hem plo način sar živinela sine te šaj te kerel poviše ki služba bašo Jehova. Ov vakerela: „Ponekogaš sekirinava man baši mli materijalno situacija, ama i pomoš so dena man o Jehova hem o Isus pomožinena mange te koncentririnav man ki služba bašo Jehova“.
19. Soske tano važno te ovel amen ispravno stavi?
19 Amen ponadari da ka dobina sila telo e Isuseskoro jarem ako keraja trin bukja. Prvo, valjani te ovel amen ispravno stavi baši zadača so keraja la. Oj tani taro Jehova hem adaleske keraja la sprema o upatstvija kola so dela len ov. Amen siem rabotnikija, a o Jehova tano o Gospodari (Luka 17:10). Ako probinaja te kera adaja zadača ko amaro način, ka ovel amenge but phare soske agjaar ka borina amen protiv o jarem. Čak jekh silno biko verojatno ka povredinel pe hem ka umorinel pe ako sekogaš probinela te džal ko plo pravco hem ako borinela pe protiv o jarem kolea so upravinela leskoro gospodari. Tari javer strana, ako keraja e Jehovaskiri zadača ko leskoro način, ka kera bukja kola so mislingjem kaj našti te kera len hem ka nakhava pharipa kola so mislingjem kaj našti te pobedina len. Na valjani te bistra kaj leskiri namera sigurno ka ispolninel pe hem nikoj našti te čhinavel le ko adava! (Rim. 8:31; 1. Jov. 4:4).
20. Taro savo motivi valjani te phirava e Isuseskoro jarem?
20 Dujto, valjani te služina taro ispravno motivi. Phiravaja e Isuseskoro jarem soske mangaja te falina amare ljubezno Dade, e Jehova. O manuša taro prvo veko so džana sine palo Isus tari alčnost ili taro sebična motivija, but sigate razočaringje pe hem otfrlingje leskoro jarem (Jovan 6:25-27, 51, 60, 66; Fil. 3:18, 19). Porazlično lendar, okola so džana sine palo Isus adaleske so mangena e Devle hem e manušen, sine bahtale so šaj te phiraven adava jarem celo plo životo džikote sine ki Phuv hem sine len nadež kaj ka služinen e Hristosea ko nebo. Ako isi amen ispravno motivi, amen da ka ačhova bahtale džikote phiravaja e Isuseskoro jarem.
21. Sprema Matej 6:31-33, ko so šaj te ovel amen doverba?
21 Trito, ponadari da neka ovel tut doverba. Amen korkori biringjem te kera žrtve hem te da sa amendar ki služba bašo Devel. O Isus predupredingja amen kaj ka ova progonime. Ama šaj te ovel amen doverba kaj o Jehova ka del amenge sila te istrajna ki sekoja nevolja. Kobor poviše istrajnaja, doborom popaše ka ova e Jehovaja (Jak. 1:2-4). Isto agjaar, šaj te ovel amen doverba kaj o Jehova ka del amenge sa adava so valjani amenge, kaj o Isus ka grižinel pe amenge sar pastiri hem kaj amare phralja hem phenja ka ohrabrinen amen. (Čitin Matej 6:31-33; Jovan 10:14; 1. Sol. 5:11.) Valjani li amenge nešto poviše taro akava?
22. Soske šaj te ova bahtale?
22 I džuvli koja so 12 berš mučinela pe sine phare nasvalipaja dobingja emocionalno hem fizičko sila o isto dive keda o Isus sasljargja la. Ama la sine la prilika te dobinel večna bereketija samo ako ačhovela sine verno sledbeniko e Hristoseskoro. So mislinea, so kergja adaja džuvli? Ako odlučingja te prifatinel e Isuseskoro jarem, zamislin savi nagrada dobingja — te služinel lea ko nebo! Sekoja žrtva so šaj kergja la te džal palo Hristos čače vredingja. Bizi razlika savi nadež isi amen — te živina večno ko nebo ili ki Phuv — šaj te ova bahtale soske prifatingjem e Isuseskiri pokana: „Aven ki mande“.
GILI 13 O Isus, amaro primer
^ pas. 5 O Isus vikinela amen: „Aven ki mande“. So valjani te kera te šaj te prifatina leskiri pokana? O odgovor ko akava pučibe ka dobina le ki akaja statija. Osven adava, akaja statija ka setinkerel amen sar adava so sorabotinaja e Isusea dela amen sila.
