1-2. a) Soske na valjani te dara taro Armagedon? b) Bašo kola pučiba ka kera lafi ki akaja statija?

KEDA šunena o lafi „Armagedon“, nesave manuša mislinena ki nuklearno vojna ili ki ekološko katastrofa. Ama, ki Biblija pišinela kaj i vojna Armagedon ka anel but bereketija hem adaleske na valjani te dara, nego te ova bahtale! (Otk. 1:3). Ko Armagedon nane te ovel uništimi i manušikani rasa, nego ka ovel spasimi! Sar?

² I Biblija sikavela kaj i vojna Armagedon ka spasinel i manušikani rasa adalea so ka anel krajo e manušikane vladibaske, ka uništinel e lošna manušen a ka zaštitinel e pravedna manušen. Isto agjaar, ka oven uništime okola so uništinena i Phuv (Otk. 11:18). Te šaj pošukar te haljova akala čačipa, te kera lafi bašo akala pučiba: Soj tano o Armagedon? Kola bukja ka slučinen pe kratko angleder o Armagedon? So valjani te kera te šaj te ova maškar adala so ka oven spasime ko Armagedon? Hem sar šaj te ačhova verna e Jehovaske džikote o Armagedon avela sa popaše?

3. a) So značinela o lafi „Armagedon“? b) Sprema Otkrovenie 16:14, 16, soske šaj te vakera kaj o Armagedon tano simbolično than?

³ Čitin Otkrovenie 16:14, 16. O lafi „Armagedon“ pojavinela pe samo jekh puti ki Biblija hem avela taro jekh hebrejsko lafi kova so značinela „i planina ko Megido“ (Otk. 16:16, fus.). O Megido sine jekh diz ko purano Izrael (Is. Nav. 17:11). Ama, o Armagedon nane  nesavo doslovno than ki Phuv. Akale lafea konkretno mislinela pe ki situacija keda „o carija taro celo sveto“ ka kheden pe te borinen pe protiv o Jehova (Otk. 16:14). Ama, ki poopšto smisla, e lafea „Armagedon“ isto agjaar mislinela pe ki vojna koja so ka ovel odma palo khedibe e carengoro ki Phuv. Kotar džanaja kaj o Armagedon tano simbolično than? Prvo, o podračje okolu o Megido tano but tikno te šaj te kheden pe „o carija taro celo sveto“, lengiri vojska hem lengoro oružje. Dujto, sar so ka dikha posle ki akaja statija, i vojna Armagedon ka počminel keda „o carija taro celo sveto“ ka napadinen e Devleskere slugen kola so živinena ki celo Phuv.

4. Soske o Jehova povrzinela pli posledno bari vojna e dizjaja Megido?

⁴ Soske o Jehova povrzinela pli posledno bari vojna e dizjaja Megido? Ko purano vreme, ko Megido hem ki Jezraelsko Dolina vodinena pe sine but borbe. Ponekogaš o Jehova pomožinela sine ple narodoske te pobedinel ko adala borbe. Na primer, „ko panja ko Megido“, o Devel pomožingja e izraelsko sudijaske e Varakoske te pobedinel e hanaansko vojska koja so vodinela la sine o Sisara. O Varak hem i proročica i Devora sine blagodarna e Jehovaske baši lengiri bari pobeda. Ola giljavgje: „O zvezde taro nebo boringje pe... protiv o Sisara. O potok Kison ingargja len“ (Sud. 5:19-21).

5. Koja bari razlika isi maškar i vojna Armagedon hem i borba so vodingja la o Varak?

⁵ O Varak hem i Devora završingje pli gili e lafencar: „Neka oven uništime sa tle dušmanja, o Jehova! A okola so mangena tut neka oven sar o kham keda ikljovela ki pli slava!“ (Sud. 5:31). Slično sar akaja borba, ki vojna Armagedon ka oven uništime sarine so protivinena pe e Devleske, a okola so mangena le ka oven spasime. Ama maškar akala duj vojne isi jekh bari razlika. Ko Armagedon e Devleskere sluge nane te borinen pe hem nane te ovel len oružje! Ola ka oven smirime hem ka ovel len doverba ko Jehova hem ki leskiri nebesno vojska (Isa. 30:15; Otk. 19:11-15).

6. So šaj o Jehova te koristinel ko Armagedon te šaj te pobedinel ple dušmanen?

⁶ Sar o Devel ka pobedinel ple dušmanen ko Armagedon? Ov šaj te kerel adava ko poviše načinija. Na primer, šaj te koristinel zemjotres, kukudik hem gromija (Jov 38:22, 23; Ezek. 38:19-22). Šaj te kerel leskere dušmanja te borinen pe maškar peste (2. Let. 20:17, 22, 23). Isto agjaar, šaj te koristinel ple angelen te šaj te mudarel e lošna manušen (Isa. 37:36). Bizi razlika so ka koristinel o Devel ki adaja vojna, ov celosno ka pobedinel ple dušmanen. Sarine so protivinena pe ka oven uništime, a sa o pravedna ka oven spasime (Izr. 3:25, 26).

7-8. a) Sprema 1. Solunjanite 5:1-6, savi objava ka den o politička vodačija? b) Soske akava ka ovel jekh opasno hovajbe?

⁷ I objava „mir hem sigurnost“ ka slučinel pe angleder „e Jehovaskoro dive“. (Čitin 1. Solunjanite 5:1-6.) Ko 1. Solunjanite 5:2, e lafencar „e Jehovaskoro dive“ mislinela pe ki „bari nevolja“ (Otk. 7:14). Kotar ka džana keda ka počminel adaja nevolja? I Biblija vakerela kaj o politička vodačija ka objavinen: „Mir hem sigurnost!“ Adava ka ovel o znako kaj ka počminel i bari nevolja.

⁸ Soske o politička vodačija ka objavinen „mir hem sigurnost“? Na džanaja točno. Dali o verska vodačija ka učestvujnen ko adava? Šaj. Sar hem te ovel, sigurna siem kaj i objava ka ovel panda jekh hovajbe kova so avela taro demonija. Ama, akava hovajbe ka ovel posebno opasno soske ka kerel o manuša te mislinen kaj tane sigurna baš angleder te  počminel i najbari nevolja ki manušikani istorija. Ustvari, tegani iznenadeno ka oven uništime isto sar so astarena o dukha jekhe khamne romnja. So ka ovel e Jehovaskere verna slugencar? Iako e Jehovaskoro dive ka počminel iznenadeno, ola ka oven spremna.

9. Dali o Jehova taro jekh puti ka uništinel e Satanaskoro sveto? Objasnin.

⁹ O Jehova nane te uništinel e Satanaskoro sveto taro jekh puti sar so kergja adava ko e Noeskoro vreme, nego adava ka kerel le ko duj faze. Prvo, ka uništinel o Baro Vavilon — sa o hovavne religie. A palo adava, ko Armagedon, ka uništinel o javer delo taro e Satanaskoro sveto kote soj vklučimo o političko, o voeno hem o trgovsko sistem. Te dikha nesave detalija bašo akala duj važna nastanija.

10. Sprema Otkrovenie 17:1, 6 hem 18:24, soske o Jehova ka uništinel o Baro Vavilon?

¹⁰ „I osuda upri i bari bludnica.“ (Čitin Otkrovenie 17:1, 6; 18:24.) O Baro Vavilon kergja but manuša te na poštujnen e Devleskoro anav. I hovavni religija sikavela hovajba bašo Devel. Oj kerela duhovno blud adalea so poddržinela e manušikane vladen. I hovavni religija koristinela pli mokj hem plo vlijanie te mučinel hem te iskoristinel ple vernikon. Osven adava, oj tani krivo bašo meribe bute manušengoro, čak hem nesave Devleskere slugengoro (Otk. 19:2). Sar o Jehova ka uništinel o Baro Vavilon?

11. Soj tano o „lolo zvero“, hem sar o Devel ka koristinel le protiv o Baro Vavilon?

¹¹ O Jehova ka uništinel „e bare bludnica“ preku „o lolo zvero“ hem leskere „deš šinga“. Adava simbolično zvero prestavinela e Obedineta nacien. O deš šinga prestavinena e avdisutne svetska vladen kola so poddržinena akale organizacija. Keda ka avel o dive kova so o Devel odredingja le, o svetska vlade hem o Obedineta nacie ka napadinen e Bare Vavilone — e hovavne religija. Ola „ka uništinen la hem ka huljaven la nangi“  agjaar so ka len lakoro barvalipa hem ka otkrinen lakoro lošnipa (Otk. 17:3, 16). Adava uništibe ka ovel doborom sigate so ka dikhjol sar ka phene „ko jekh dive“. Adaleske, akava ka ovel baro šok adalenge so poddržinena la, soske oj but vreme falinela pe: „Bešava sar carica, hem na sium udovica, hem nikogaš nane te dikhav žal“ (Otk. 18:7, 8).

12. So nane te mukhel o Jehova hem soske?

¹² O Devel nane te mukhel e svetsko vlasten te uništinen leskere narodo. E Devleskere sluge dičinena pe so phiravena leskoro anav hem šungje leskiri zapoved te ikljoven tari hovavni religija (Dela 15:16, 17; Otk. 18:4). Isto agjaar, ola but trudingje pe te pomožinen e javerenge da te ikljoven latar. Sprema akava, e Devleskere slugen nane te arakhel len „lakere nevolje“. Sepak, lengiri vera ka ovel ispitimi.

13. a) Koj tano o Gog? b) Sprema Ezekiel 38:2, 8, 9, keda ka počminel i vojna Armagedon?

¹³ O napad taro Gog. (Čitin Ezekiel 38:2, 8, 9.) Otkeda ka oven uništime sa o hovavne religie, ki Phuv ka ačhovel samo jekh religija — e Jehovaskere svedokija. Džangjola pe, o Satana ka ovel but holjamo bašo adava. Ov ka sikavel pli holi agjaar so ka koristinel „izjave taro demonija“, javere lafencar hovavne informacie te šaj te pottikninel jekh koalicija taro sa o narodija te napadinel e Jehovaskere slugen (Otk. 16:13, 14). Adaja koalicija vikinela pe „Gog tari phuv Magog“. Keda o narodija ka napadinen e Devleskere narodo, tegani ka počminel i vojna Armagedon (Otk. 16:16).

14. So ka haljovel o Gog?

¹⁴ O Gog ka sikavel doverba ko plo „telesno vas“, javere lafencar, ki pli voeno sila (2. Let. 32:8). Amen ka ovel amen doverba ko amaro Devel o Jehova, a adava ka dikhjol glupavo e svetsko vlastenge. Soske ka dikhjol lenge agjaar? Adaleske so o devela taro Baro Vavilon, kova so nekogaš sine mokjno, na spasingje le taro „zvero“ hem taro „deš šinga“! (Otk. 17:16). Znači o Gog ka mislinel  kaj lokhe ka pobedinel. Ov ka napadinel e Jehovaskere narodo „sar oblakija keda učharena i phuv“ (Ezek. 38:16). Ama, o Gog sigate ka haljovel kaj khuvgja ki stapica. Slično sar o Faraoni ko Crveno More, o Gog ka haljovel kaj, ustvari, borinela pe protiv o Jehova (2. Moj. 14:1-4; Ezek. 38:3, 4, 18, 21-23).

15. So ka kerel o Isus ko Armagedon?

¹⁵ O Hristos hem leskere nebesna vojske ka braninen e Devleskere slugen hem celosno ka uništinen e Gogeskere vojska (Otk. 19:11, 14, 15). Ama, so ka ovel e Devleskere najbare dušmanea, e Satanaja, kova so ka hovavel e narodon hem ka kerel te napadinen e Devleskere slugen ki vojna Armagedon? O Isus ka frdel le hem leskere demonen ki bezdna, kote so ka oven phanle milja berša (Otk. 20:1-3).

16. a) Sar sikavaja kaj pendžaraja e Devle? b) So ka ovel e manušencar so pendžarena e Devle ki vojna Armagedon?

¹⁶ Bizi razlika kobor berš siem ko čačipa, te šaj te ova spasime ko Armagedon mora te sikava kaj pendžaraja e Devle hem kaj šunaja o „šukar haberi bašo amaro Gospodari o Isus“ (2. Sol. 1:7-9). Amen pendžaraja e Devle keda džanaja so mangela, so mrzinela hem kola tane leskere merilija. Isto agjaar, sikavaja kaj pendžaraja le keda siem leske poslušna, keda mangaja le hem keda siem verna samo leske (1. Jov. 2:3-5; 5:3). Ako keraja akava, o Devel ka pendžarel amen, javere lafencar, ka ovel amen leskoro odobruvanje (1. Kor. 8:3). Adaleske, ka ova spasime ko Armagedon!

17. So značinela te šuna „o šukar haberi bašo amaro Gospodari o Isus“?

¹⁷ Ko „šukar haberi bašo amaro Gospodari o Isus“, tane vklučime sa o čačipa bašo kola so o Isus sikavela sine, a kola so arakhljovena ko e Devleskoro Lafi. Šunaja o šukar haberi keda živinaja sprema leste, javere lafencar keda i služba bašo Devel amenge ko prvo than, keda živinaja sprema e Devleskere pravedna merilija hem keda propovedinaja bašo e Devleskoro Carstvo (Mat. 6:33; 24:14). Isto agjaar, valjani te  poddržina e Hristoseskere pomazime phralen džikote kerena i bari odgovornost so isi len te propovedinen o šukar haberi hem te pomožinen e manušenge te oven e Isuseskere učenikija (Mat. 25:31-40).

18. Ko savo način e Hristoseskere pomazime phralen ka ovel len prilika te iranen ko mangipe so sine lenge sikavdo?

¹⁸ E Devleskere pomazime slugen panda hari ka ovel len prilika te nagradinen „e javere bakhren“ bašo mangipe so sikavgje le lenge (Jovan 10:16). Sar? Angleder te počminel i vojna Armagedon, sa o 144.000 pomazanikija više ka oven voskresnime ko nebo sar besmrtna duhovna ličnostija. Tegani ola ka oven delo tari i nebesno vojska koja so ka uništinel e Goge hem ka zaštitinel jekh „baro mnoštvo“ Jehovaskere sluge (Otk. 2:26, 27; 7:9, 10). O baro mnoštvo ka ovel but bahtalo so sine le prilika te poddržinel e Jehovaskere pomazime slugen džikote panda sine ki Phuv!

19-20. Iako isi amen problemija, sar šaj te ačhova verna džikote avaja sa popaše dži ko Armagedon?

¹⁹ Ko akala phare posledna dive, but džene taro e Jehovaskere sluge doživinena bare ispitija. Iako slučinela pe adava, šaj te ačhova verna hem ko isto vreme te ova bahtale (Jak. 1:2-4). Jekh buti so but ka pomožinel amenge tani te molina amen taro vilo (Luka 21:36). Osven so ka molina amen, valjani sekova dive te čitina e Devleskoro Lafi hem te razmislina bašo adava so pišinela ki leste, kote soj vklučime hem o proroštvija bašo adava so ka slučinel pe panda hari (Ps. 77:12). Ako keraja akala bukja hem ako daja sa amendar ki služba, ka ovel amen silno vera hem zorali nadež!

²⁰ Zamislin samo kobor ka ove bahtalo keda o Baro Vavilon ka ovel uništimo hem keda ka završinel i vojna Armagedon! Soj panda považno, kobor ka ove bahtalo keda sekova manuš ka poštujnel e Devleskoro anav hem leskoro pravo te vladinel! (Ezek. 38:23). Čače, o Armagedon ka anel bereketija adalenge so pendžarena e Devle, so šunena leskere Čhave hem so istrajnena dži ko krajo (Mat. 24:13).