1. Soske valjani te ova podložna e Jehovaske?

O JEHOVA tano amaro Stvoriteli hem adaleske valjani te ova leske podložna *. Le isi le pravo te vakerel amenge sar te postapina (Otk. 4:11). Ama isi amen panda jekh silno pričina soske te ova podložna e Jehovaske — leskoro način sar vladinela tano najšukar. Ki celo manušikani istorija, but manuša vladingje upro javera manuša. Ama, keda sporedinaja lengoro način sar vladinena e Jehovaskere vladibaja, haljovaja kaj ov tano o najmudro, najljubezno, najmilostivo hem najsočuvstvitelno vladeteli (2. Moj. 34:6; Rim. 16:27; 1. Jov. 4:8).

2. Sprema Evreite 12:9-11, taro kola pričine valjani te ova podložna e Jehovaske?

² O Jehova tano amaro Dad kova so but mangela amen. Adaleske, ov mangela te ova leske podložna taro mangipe, a na tari dar. Ko plo pismo dži ko Evreija, o Pavle objasningja kaj valjani sekogaš „te ova podložna e Dadeske“ soske ov sikavela amen bašo amaro šukaripe. (Čitin Evreite 12:9-11.)

3. a) Sar sikavaja kaj siem podložna e Jehovaske? b) Bašo kola pučiba ka dobina odgovor?

³ Sikavaja kaj siem podložna e Jehovaske keda trudinaja amen te šuna le ko sa hem keda borinaja amen e želbaja korkori te odlučina soj ispravno, a soj pogrešno  (Izr. 3:5). Kobor poviše ka zapoznajna e Jehovaskere osobine doborom polokhe ka ovel amenge te ova leske podložna. Soske? Adaleske so akala osobine dikhjona ko sa so kerela (Ps. 145:9). Kobor poviše sikljovaja bašo Jehova doborom poviše mangaja le. A keda mangaja e Jehova, tegani na valjani amenge spisako bašo adava so smejnaja, a so na smejnaja te kera. Trudinaja amen te dža palo e Jehovaskoro primer agjaar so mangaja adava soj šukar, a mrzinaja adava soj lošno (Ps. 97:10). Ama, soske ponekogaš amenge pharo te ova podložna e Jehovaske? Isto agjaar, so šaj o starešine, o dada hem o daja te sikljoven taro upraviteli o Neemija, taro cari o David hem tari Marija, e Isuseskiri daj? Ki akaja statija ka dobina odgovor bašo akala pučiba.

4-5. Sprema Rimjanite 7:21-23, soske šaj te ovel amenge pharo te ova podložna e Jehovaske?

⁴ Jekh pričina soske šaj te ovel amenge pharo te ova podložna e Jehovaske tani adaja so siem nesovršena, a adava kerela te na manga sekogaš te šuna e Jehova. Keda o Adam hem i Eva na šungje e Devle hem hale taro zabranimo plodi, ola biringje korkori te odlučinen soj šukar, a soj lošno (1. Moj. 3:22). Isto sar lende, avdive da poviše manuša na šunena e Devle hem mangena korkori te odlučinen soj ispravno, a soj pogrešno.

⁵ Iako amen na siem sar lende adaleske so pendžaraja hem mangaja e Jehova, ponekogaš pharo amenge te ova leske podložna. O apostol Pavle da soočingja pe akale problemea. (Čitin Rimjanite 7:21-23.) Isto sar o Pavle, amen mangaja te kera adava soj ispravno anglo e Jehovaskere jakhja. Ama, mora sekogaš te borina amen protiv i želba te postapina neispravno.

6-7. Koja tani panda jekh pričina so šaj te kerel amenge pharo te ova podložna e Jehovaske? Vaker primer.

⁶ Javer pričina soske ponekogaš amenge pharo te ova podložna e Jehovaske tani o vlijanie tari kultura ki koja so barilem. O manuša ko sveto vakerena amenge te postapina sprotivno taro adava so vakerela amenge o Jehova. Adaleske valjani but te trudina amen te na razmislina sar lende. Te dikha samo jekh primer.

⁷ Ko nesave thana e ternen isi len baro pritisok te zarabotinen but pare. Jekh phen so vikinela pe Meri * sine la asavko problemi. Angleder te zapoznajnel e Jehova, oj studiringja ko jekh taro najšukar fakultetija ki lakiri phuv. Lakiri familija kerela sine lake pritisok te arakhel šukar platimi hem cenimi buti. Oj da mangela sine adava. Ama, otkeda zapoznajngja hem zamanglja e Jehova, i Meri meningja ple celija. Sepak, ponadari da valjani te borinel pe korkori pea. Oj vakerela: „Ponekogaš dobinava nesavi ponuda bukjake kote so šaj te zarabotinav but pare, ama džanava kaj ka čhinavel man te služinav e Jehovaske agjaar sar so služinava leske akana. O način sar sium sine vospitimi ponadari da kerela mange pharo te odbinav asavki ponuda. Mora but te molinav e Jehova te pomožinel mange te borinav man protiv o iskušenie te prifatinav buti koja so šaj te čhinavel man te dav mlo najšukar ki služba“ (Mat. 6:24).

8. So ka dikha akana?

⁸ Sar so dikhlem, bašo amaro šukaripe tano te ova podložna e Jehovaske. Ama okolen so isi len nesavo avtoriteti, sar soj o starešine, o dada hem o daja, isi len panda jekh pričina te oven podložna e Devleske — adalea so ka oven podložna šaj te pomožinen e javerenge. Te dikha akana nekobor primerija tari Biblija kola so sikavena sar  valjani te koristina o avtoriteti ko način so kerela bahtalo e Jehova.

9. Save problemencar soočingja pe o Neemija?

⁹ O Jehova dengja e starešinenge važno odgovornost te grižinen pe bašo leskoro narodo (1. Pet. 5:2). O starešine šaj but te sikljoven taro način sar o Neemija postapinela sine e Jehovaskere slugencar. Sar upraviteli ki Juda, e Neemija sine le baro avtoriteti (Neem. 1:11; 2:7, 8; 5:14). Zamislin tuke nesave taro problemija kolencar so soočingja pe o Neemija. Ov doznajngja kaj o Evreija koristingje o hrami bašo bukja kolencar so sikavgje kaj na ceninena o čačutno obožavibe hem na poddržingje e leviten agjaar sar so rodela sine o Zakoni. O Evreija isto agjaar phagle o zakoni adalea so na ikerena sine i sabota, a nesave murša lena peske sine romnjen taro javera narodija. Sar postapingja o upraviteli o Neemija ki akaja phari situacija? (Neem. 13:4-30).

10. Sar postapingja o Neemija e Devleskere narodoja?

¹⁰ O Neemija na koristingja plo avtoriteti te čhivel silaja e narodo te prifatinel leskere merilija. Namesto adava, ov rodingja vodstvo taro Jehova agjaar so taro vilo molingja pe leske hem sikavela sine e narodo bašo e Jehovaskoro zakoni (Neem. 1:4-10; 13:1-3). Osven adava, o Neemija ponizno kerela sine buti zaedno ple phralencar agjaar so pomožingja lenge palem te gradinen o zidija taro Erusalim (Neem. 4:15).

11. Sprema 1. Solunjanite 2:7, 8, sar valjani o starešine te ponašinen pe e phralencar hem e phenjencar ko sobranie?

¹¹ O starešine šaj nane te soočinen pe ista problemencar sar o Neemija, ama šaj te džan palo leskoro primer ko but načinija. Na primer, but trudinena pe te pomožinen e phralenge hem e phenjenge. Hem na mislinena kaj tane pošukar e javerendar adaleske so isi len avtoriteti. Namesto adava, ola ljubezno grižinena pe e sobranieske. (Čitin 1. Solunjanite 2:7, 8.) Adaleske soj tane ponizna hem čače mangena e javeren, ljubezno  kerena lencar lafi. O Endru, jekh iskusno starešina, vakerela: „Primetingjum kaj keda jekh starešina ponašinela pe ljubezno hem sar amal e phralencar hem e phenjencar, adava pozitivno vlijajnela upri lende. Akala osobine pottikninena len te sorabotinen e starešinencar“. Jekh javer phral so vikinela pe Toni, kova so but berša služinela sar starešina, vakerela: „Trudinava man te primeninav o sovet taro Filipjanite 2:3 hem sekogaš te dikhav ko javera sar pobare mandar. Akava pomožinela mange te na ponašinav man sar gospodari e javerencar“.

12. Soske tano važno o starešine te oven ponizna?

¹² O starešine mora te oven ponizna, isto sar o Jehova soj ponizno. O Jehova tano o Vladeteli celo vselenakoro, ama ov „teljola“ hem „taro pravo vazdela e čorole“ (Ps. 18:35; 113:6, 7). Osven adava, i Biblija vakerela amenge kaj o Jehova mrzinela e gorda manušen (Izr. 16:5).

13. Soske jekh starešina valjani te pazinel save bukja vakerela hem ko savo način vakerela len?

¹³ Jekh starešina kova soj podložno e Jehovaske valjani te pazinel save bukja vakerela hem ko savo način vakerela len. Ako na pazinela, šaj ka kerel grubo lafi nekasaja so na poštujnela le (Jak. 1:26; Gal. 5:14, 15). O Endru, o starešina kole so spomningjem le angleder, vakerela: „Sine situacie keda mangljum te kerav grubo lafi nesave phralea ili phenjaja bašo kolenge so mislingjum kaj na poštujnena man sar starešina. Ama, razmislinava sine bašo e Devleskere verna sluge tari Biblija hem adava pomožingja mange te haljovav kobor tano važno te ovav ponizno hem krotko“. O starešine sikavena kaj tane podložna e Jehovaske adalea so ljubezno hem šukaripaja kerena lafi e phralencar hem e phenjencar taro sobranie, maškar kola soj o javera da starešine (Kol. 4:6).

14. Savi zadača dengja o Jehova e dadenge, hem so adžikerela lendar?

¹⁴ O Jehova čhivgja e daden te oven poglavarija ki familija hem adaleske lendar adžikerela te sikaven hem te vospitinen pumare čhaven (1. Kor. 11:3; Ef. 6:4). Ama, akava na značinela kaj ola šaj te koristinen plo avtoriteti sar mangena. O Jehova kergja i familija hem adaleske o dada ka odgovorinen angli leste bašo način sar postapinena ple familijaja (Ef. 3:14, 15). O dada sikavena kaj tane podložna e Jehovaske agjaar so koristinena plo avtoriteti ko način so kerela bahtalo e Jehova. Ola šaj but te sikljoven taro životo e Davideskoro.

15. Soske o cari o David tano šukar primer e dadenge?

¹⁵ O Jehova na samo so čhivgja e Davide  te ovel poglavari ki pli familija, nego čhivgja le te ovel poglavari hem upro celo izraelsko narodo. Sar cari, e Davide sine le bari mokj. Ko nesave situacie, ov koristingja pli mokj ko pogrešno način hem kergja seriozna greške (2. Sam. 11:14, 15). Ama o David prifatingja o ukor taro Jehova hem agjaar sikavgja kaj tano podložno. Ov ki molitva vakergja e Jehovaske sar osetinela pe (Ps. 51:1-4). Osven adava, sine ponizno hem prifatinela sine sovetija na samo taro murša nego taro džuvlja da (1. Sam. 19:11, 12; 25:32, 33). O David siklilo taro ple greške hem najvažno ko životo sine leske te služinel e Jehovaske.

16. So šaj te sikljoven o dada taro cari o David?

¹⁶ So šaj te sikljoven tumen o dada taro primer e Davideskoro? Ma zloupotrebinen o avtoriteti so dengja tumenge o Jehova. Priznajnen tumare greške hem prifatinen o bibliska sovetija taro javera. Ako kerena agjaar, tumari familija ka poštujnel tumen adaleske so sien ponizna. Keda molinena tumen zaedno tumare familijaja, vakeren e Jehovaske tumare najhor čuvstvija. Agjaar tumari familija ka šunel kobor baro mangipe isi tumen sprema o Jehova hem kobor valjanela tumenge leskiri pomoš hem vodstvo. A najvažno taro sa, ko prvo than ko životo neka ovel tumenge i služba bašo Jehova (5. Moj. 6:6-9). Tumaro šukar primer tano jekh taro najskapocena poklonija so šaj te den len tumare familijake.

17. Savi uloga dengja o Jehova e dajenge?

¹⁷ O Jehova dengja e dajake jekh važno uloga ki familija hem dengja la nesavo avtoriteti upro čhave (Izr. 6:20). Ustvari, o lafija hem o postapke e dajakere šaj te vlijajnen upro lakere čhave celo životo (Izr. 22:6). Te dikha so šaj te sikljoven o daja tari Marija, i daj e Isuseskiri.

18-19. So šaj o daja te sikljoven taro primer e Marijakoro?

¹⁸ I Marija but šukar pendžarela sine o sveta spisija. La sine la hor poštovanje sprema o Jehova hem sine la but paše amalipe lea. Oj sine spremno podložno te šunel e Jehova, iako adava značinela sine kaj celosno ka meninel pe lakoro životo (Luka 1:35-38, 46-55).

¹⁹ Dajalen, tumen šaj te džan palo primer e Marijakoro ko nekobor važna načinija. Sar? Prvo, valjani te arakhen tumaro amalipe e Jehovaja agjaar so lično ka proučinen i Biblija hem redovno ka molinen tumen korkori. Dujto, valjani te oven spremna te keren promene ko tumaro životo te šaj te keren bahtalo e Jehova. Na primer, šaj bajrargje tumen roditelija kola so sigate nervirinena pe sine hem kerena sine tumencar grubo lafi. Adaleske šaj mislingjen tumenge kaj  agjaar tano normalno te postapinen tumare čhavencar. Čak otkeda doznajngjen sar mangela o Jehova te postapinen tumare čhavencar, šaj panda tumenge pharo te ačhoven smirime hem strpliva, posebno keda sien umorna, a ola na šunena tumen (Ef. 4:31). Ko asavke situacie, but tano važno te molinen e Jehova te pomožinel tumenge. Jekh daj so vikinela pe Lidija vakerela: „Ponekogaš valjani but te molinav man te šaj te na vakerav nešto grubo keda mo čhavo na šunela man. Slučinela pe mange te ačhovav ki ekvaš rečenica hem ki mande te molinav man e Jehovaske te pomožinel mange. I molitva pomožinela mange te ačhovav smirimi“ (Ps. 37:5).

20. Savo predizvik isi nesave dajen, hem sar šaj te ikljoven ko krajo lea?

²⁰ Javer predizvik kolea so soočinena pe nesave daja tano adava soj lenge pharo te sikaven ple čhavenge kaj mangena len (Tit 2:3, 4). But taro adala daja barile ki familija kote so lengere roditelija na sine paše ple čhavencar. Ako tu da bariljan ko asavko način, na valjani te kere i isto greška sar tle roditelija. Jekh daj soj tani podložno e Jehovaske šaj te sikljovel sar te sikavel mangipe ple čhavenge. Točno tano adava kaj šaj te ovel lake pharo te meninel o način sar razmislinela, ple čuvstvija hem postapke. Ama, šaj te uspejnel te kerel asavke promene, a agjaar ka ovel pobahtali hem oj hem lakiri familija.

21-22. Sprema Isaija 65:13, 14, save bereketija dobinena okola soj tane podložna e Jehovaske?

²¹ O cari o David džanlja kobor tano korisno te ovel pe podložno e Jehovaske. Ov pišingja: „E Jehovaskere naredbe tane pravedna, kerena bahtalo o vilo, e Jehovaskiri zapoved tani čisto, phravela o jakhja. Ola opomeninena tle sluga. Adava so ikerela len, ka ovel but nagradimo“ (Ps. 19:8, 11). Avdive, šaj jasno te dikha i razlika maškar okola soj tane podložna e Jehovaske hem okola so otfrlinena leskere mudra sovetija. Okola soj tane podložna e Jehovaske tane but bahtale. (Čitin Isaija 65:13, 14.)

²² Keda o starešine, o dada hem o daja tane podložna e Jehovaske, isi len pošužo životo, lengiri familija ovela pobahtali hem ko sobranie isi panda pobaro jekhipe. A soj najvažno, agjaar kerena bahtalo e Jehovaskoro vilo (Izr. 27:11). Nane pobaro bereketi taro akava.