1. So mora te kera sarine amen?

DALI bi mangea te prasta ki nesavi phari trka, posebno ako sian nasvalo ili umorno? Verojatno na. Sepak, o apostol Pavle vakergja kaj sa o čačutne hristijanja prastana ki jekh trka (Evr. 12:1). Sarine amen, bizi razlika dali siem terne ili phure, silna ili umorna, mora te istrajna dži ko krajo ako mangaja te dobina i nagrada so vetingja amenge o Jehova.

2. Soske o Pavle šaj sine slobodno te del o sovet soj pišimo ko 2. Timotej 4:7, 8?

² O Pavle šaj sine te del sovet e hristijanenge istrajno te prastan ki adaja trka, adaleske so korkori ov uspejngja te završinel la. (Čitin 2. Timotej 4:7, 8.) Ama, soj tani ustvari i trka baši koja so kergja lafi o Pavle?

3. Baši savi trka kergja lafi o Pavle?

³ O Pavle ponekogaš pišinela sine bašo bukja so kerena pe sine ko trke ki purani Grcija te šaj te sikavel važna pouke (1. Kor. 9:25-27; 2. Tim. 2:5). Ko nekobor prilike, ov sporedingja e hristijanengoro životo trkaja (1. Kor. 9:24; Gal. 2:2; Fil. 2:16). Amen khuvaja ki akaja „trka“ keda daja lafi e Jehovaske kaj ka služina leske hem ka krstina amen (1. Pet. 3:21). A ka resa dži ki cel keda ov ka del amen i nagrada — večno životo (Mat. 25:31-34, 46; 2. Tim. 4:8).

4. So ka dikha ki akaja statija?

⁴ Ki koja smisla jekh maratonsko trka tani slično e hristijansko životoja? Isi nekobor bukja soj tane slična. Te dikha trin lendar. Prvo, mora te prasta ko ispravno drumo; dujto, mora te mislina ki cel; hem trito, mora ponadari  da te prasta čak keda ka oven amen problemija.

5. Ko savo drumo mora te prasta, hem soske?

⁵ Te šaj te dobinen i nagrada ki jekh doslovno trka, o trkačija mora te ikeren pe ko pravilija so čhivgje len okola so organizirinena i trka, sar na primer te prastan ko ispravno drumo. Slično, ako mangaja te dobina o večno životo, mora te ikera amen ko bibliska načelija (Dela 20:24; 1. Pet. 2:21). Ama, o Satana hem okola so džana pali leste mangena te kera pojaver izbor, hem te čhiven amen palem te prasta lencar (1. Pet. 4:4). Adaleske, asana bašo način sar živinaja hem vakerena kaj o drumo kotar so ola džana tano pošukar, hem kaj ingarela dži ki sloboda. Ama, adava tano baro hovajbe (2. Pet. 2:19).

6. So sikljovea taro primer e Brajaneskoro?

⁶ Sekoj so odlučinela te prastal zaedno okolencar soj tane delo taro sveto e Satanaskoro sigate ka haljol kaj o drumo so biringja le na ingarela ki sloboda nego ko ropstvo (Rim. 6:16). Te dikha so slučingja pe e Brajanea. Leskere roditelija vospitingje le te živinel sar hristijani. Ama, keda sine tinejdžeri, počmingja te pučel pe dali adava životo ka kerel le bahtalo, hem odlučingja te ovel sar okola so živinena sprema e Satanaskere merilija. Ov vakerela: „Ni hari na mislingjum kaj i sloboda so but mangljum la ka kerel man te ovav robo bute lošna navikenge... Sar so nakhela sine o vreme počmingjum te koristinav droga, te pijav hem te živinav nemoralno. O javera nekobor berša počmingjum te koristinav sa pophare droge hem uljum zavisno lendar... Počmingjum te bikinav droga te šaj te avav dži ko pare bašo mle lošna navike“. Palo nesavo vreme, o Brajan odlučingja te živinel sprema e Jehovaskere merilija. Ov ulo hristijani hem krstingja pe ko 2001 berš. Avdive ov tano čače bahtalo adaleske so biringja o ispravno drumo. *

7. Sprema Matej 7:13, 14, taro kola duj drumija šaj te dža?

⁷ Kobor tano važno te birina o ispravno drumo! O Satana mangela sekova jekh amendar te čhinavel te džal taro tesno drumo „so ingarela ko životo“, hem te počminel te džal taro buvlo drumo kotar so džana poviše manuša taro sveto. O buvlo drumo mangena le but džene hem ki leste polokhe džala pe. Ama, ov „ingarela ko uništuvanje“. (Čitin Matej 7:13, 14.) Te šaj te ačhova ko ispravno drumo hem te na mukha ništo te lel amaro vnimanie, mora te verujna ko Jehova hem te šuna le.

8. So kerela jekh trkači ako sopkinela pe?

⁸ Te šaj ma te sopkinen pe, o maratoncija dikhena angli peste hem na cidena pe jakhja taro drumo. Sepak, nekoj šaj te sopkinel pe ako gazinela ki nesavi dupka. Ili, javer trkači šaj te sopkinel le bizo te mangel. Čak hem te perel, o trkači uštela hem ponadari da prastala. Namesto te mislinel ko adava so sopkingja le, leske tano najvažno te resel dži ki cel hem te dobinel i nagrada.

9. So valjani te kera ako sopkinaja amen?

⁹ Džikote prastaja i hristijansko trka, šaj te sopkina amen but puti agjaar so ka kera greške amare lafencar ili ponašibaja. Šaj amare phralja hem phenja da kola so prastana zaedno amencar te keren greške kolencar so ka povredinen amen. Akava na valjani te iznenadinel amen. Sarine siem nesovršena, hem sarine prastaja ko isto tesno drumo so ingarela ko životo. Adaleske sigurno ka slučinel pe te „gurina“ nekas ili nekoj te „gurinel“ amen. O Pavle vakergja kaj ponekogaš sekole jekhe amendar ka ovel le pričina te žalinel pe protiv nekaste (Kol. 3:13). Ama, namesto te mislina ko adava so sopkingja amen, te koncentririna amen ki nagrada so adžikerela amen. Čak ako sopkinaja amen, te ova odlučna te ušta hem ponadari da te prasta ki trka. Ako siem holjame hem ako na mangaja palem te ušta, nane te resa dži ki cel hem nane te dobina i nagrada. Osven adava, verojatno ka ova prečka e javerenge kola so trudinena pe te prastan ko tesno drumo so ingarela ko životo.

10. So ka pomožinel amenge te na sopkina e javeren?

¹⁰ Nane te ova „bar sopkibaske“ amare phralenge hem phenjenge kola so prastana zaedno amencar ako na rodaja te keren o bukja ko amaro način, nego mukhaja sekogaš keda šaj te keren o bukja agjaar sar so ola mangena (Rim. 14:13, 19-21; 1. Kor. 8:9, 13). Ko akava način, na siem sar o doslovna trkačija. Ola natprevarinena pe jekh jekhea, hem sekoj probinela sa ple silencar te dobinel i nagrada. Akala trkačija grižinena pe samo peske — sar ola te pobedinen ki trka. Adaleske šaj ka probinen te gurinen e javere trkačen ki strana te šaj ola te oven anglal. Ama pojaver lendar, amen na natprevarinaja amen jekh jekhea (Gal. 5:26; 6:4). Namesto adava, mangaja te pomožina kobor so šaj poviše phralenge hem  phenjenge te resen dži ki cel zaedno amencar hem te dobinen večno životo. Adaleske, trudinaja amen te primenina o sovet e Pavleskoro: „Ma dikhen samo tumenge te ovel šukar, nego isto agjaar e javerenge da“ (Fil. 2:4).

11. Ko so mislinena o trkačija, hem soske?

¹¹ Osven so dikhena angli peste džikote prastana, o doslovna trkačija mislinena hem ki cel. Čak te na dikhen la ple jakhencar, šaj te zamislinen peske sar resena dži ki late hem sar dobinena i nagrada. Adava so mislinena ki nagrada pottikninela len te istrajnen ki trka.

12. Savi garancija dela amen o Jehova?

¹² O Jehova dela garancija ple slugenge kaj, ako završinena i hristijansko trka, ka dobinen nagrada — večno životo ko nebo ili ko raj ki Phuv. Adaleske so i Biblija opišinela adaja nagrada, panda akana šaj te zamislina amenge kobor šužo životo adžikerela amen ko adava vreme. Ako celo vreme razmislinaja baši adaja nadež, ka ova poodlučna te istrajna hem nane te mukha ništo trajno te sopkinel amen ki trka bašo životo.

13. Savi prednost isi amen koja so nane e doslovna trkačen?

¹³ O trkačija ko grčka igre ponekogaš mora sine te nakhaven nesave predizvikija, sar so sine o umor hem i dukh. Ama šaj sine te pomožinel lenge samo lengiri sila hem adava so angleder treniringje. Slično sar adala trkačija, amen da dobinaja obuka bašo adava sar te prasta amari trka. Ama, amen isi amen prednost koja so nane e doslovna trkačen. Amen šaj te dobina sila taro Jehova, hem nane granica ko adava kobor šaj te pomožinel amen. Ako isi amen doverba ko Jehova, ov vetinela kaj na samo so ka obučinel amen, nego isto agjaar ka kerel amen zorale! (1. Pet. 5:10).

14. Sar o lafija taro 2. Korinkjanite 12:9, 10 šaj te pomožinen amenge te nakha taro prečke?

¹⁴ O Pavle mora sine te nakhel taro but prečke. Osven so sine vredžimo hem progonimo, ponekogaš osetinela pe sine slabo hem mora sine te borinel pe nesave problemea bašo kova so vakergja kaj tano „karo ko telo“ (2. Kor. 12:7). Ama, ov na mukhlja akala bukja te čhiven le te otkažinel pe tari trka. Namesto adava, ov koristingja len te šaj te sikavel kaj isi le celosno doverba ko Jehova. (Čitin 2. Korinkjanite 12:9, 10.) Adaleske so e Pavle sine le asavko stavi, o Jehova pomožingja leske te ikljol ko krajo sa e problemencar.

15. Ako džaja palo e Pavleskoro primer, so ka osetina?

¹⁵ Šaj amen da ka ova vredžime ili progonime baši amari vera. Šaj ka mora te borina amen nasvalipaja ili adalea so siem ko krajo amare silaja. Ama, ako džaja palo primer e Pavleskoro, ki sekoja taro adala situacie šaj te sikava doverba ko Jehova hem te osetina leskiri griža.

16. So šaj te kere čak ako sian nasvalo?

¹⁶ Dali mora te koristine invalidsko količka ili mora te ove pašlo ko kreveti? Dali isi tut problemi tle čangencar ili slabo dikhea? Ako oja, šaj li te prasta okolencar soj tane terne hem saste? Džangjola pe kaj šaj! But pophure hem nasvale phralja hem phenja prastana ko drumo so ingarela ko životo. Ama, našti te keren adava ple silaja. Ola dobinena sila taro Jehova agjaar so šunena o hristijanska sostanokija preku telefoni ili dikhena len preku striming. Osven adava, učestvujnena ki služba agjaar so svedočinena e doktorenge, e medicinsko sestrenge hem ple familijake.

17. Sar dikhela o Jehova ko okola soj tane fizički ograničime?

¹⁷ Ako našti te kere sa so mangea bašo Jehova, ma obeshrabrin tut hem ma mislin  kaj našti te prasta ko drumo so ingarela ko životo. O Jehova mangela tut baši tli vera hem bašo sa adava so kergjan baši leste ko berša so nakhle. Akana valjani tuke leskiri pomoš poviše taro bilo keda angleder, hem ov nane te mukhel tut (Ps. 9:10). Namesto adava, o Jehova ka ovel tuja panda popaše. Dikh so phengja jekh phen koja so isi la bare problemija sastipaja: „Adaleske so mlo sastipe ovela sa pološno, nane ma prilika često te kerav lafi e javerencar bašo čačipe. Sepak, džanava kaj adava hari da so kerava kerela bahtalo e Jehova, hem bahtali sium bašo adava“. Keda sian obeshrabrimo, ma bistre kaj na sian korkori — O Jehova tano tuja. Razmislin bašo e Pavleskoro primer, hem setin tut ko leskere ohrabruvačka lafija: „Uživinava ko slabostija... soske, keda sium slabo, tegani sium silno“ (2. Kor. 12:10).

18. Kova posebno pharo predizvik isi nesave phralen hem phenjen?

¹⁸ Nesave taro okola so prastana ko drumo so ingarela ko životo isi len panda jekh predizvik. Ola mučinena pe problemencar kola so o javera našti te dikhen len hem šaj nane ni te haljoven len. Na primer, nesave borinena pe depresijaja ili tane preterano sekirime hem darana. Soske akava šaj te ovel posebno pharo akale phralenge hem phenjenge kolen so o Jehova but mangela len? Adaleske so keda nekas isi phago vas ili tano ki invalidsko količka, sarine tane svesna bašo leskoro problemi hem adaleske tane pottiknime te pomožinen leske. Ama, keda nekas isi emocionalno ili duševno nasvalipe, adava na dikhjola pe sekogaš. Šaj akala phralja hem phenja osetinena bari dukh isto sar te phene phagle plo pro ili plo vas. Ama, adaleske so o javera našti te primetinen lengiri dukh, našti sekogaš te sikaven lenge sočuvstvo hem kaj haljovena len.

19. So sikljovaja taro Mefivostej?

¹⁹ Ako tu te da isi tut asavke predizvikija hem dikhea kaj o javera na haljovena tut, šaj te ohrabrine tut taro primer e Mefivosteeskoro (2. Sam. 4:4). Ov sine invalidi, hem ki jekh prilika e Davide sine le pogrešno mislenje baši leste hem na sine lea pravedno. O Mefivostej ni hari na sine krivo bašo adava so slučingja pe leske. Sepak, na mukhlja adava te vlijajnel upri leste hem te ovel negativno nego ceninela sine o šuže bukja so slučingje pe leske. Sine blagodarno bašo šukaripe so kergja leske o David (2. Sam. 9:6-10). Adaleske, keda o David angja pogrešno osuda baši leste, o Mefivostej trudingja pe te dikhel i celo situacija. Na mukhlja e Davideskiri greška te kerel ki leste lošna čuvstvija hem misle, hem na kergja krivo e Jehova bašo adava. O Mefivostej mislinela sine ko adava so šaj te kerel te šaj te poddržinel adale kas so o Jehova čhivgja te  ovel cari (2. Sam. 16:1-4; 19:24-30). O Jehova mukhlja leskoro but šukar primer te ovel pišimo ki Biblija te šaj amen te sikljova lestar (Rim. 15:4).

20. Sar vlijajnela upro nesave phralja hem phenja adava soj tane preterano sekirime, ama ko so šaj te oven sigurna?

²⁰ Adaleske soj tane preterano sekirime, nesave phralja hem phenja na osetinena pe šukar ko situacie kote so isi javera da manuša. Šaj pharo lenge te oven ki pobari grupa, ama ola ponadari da džana ki dvorana hem ko kongresija. Iako lenge pharo te keren lafi manušencar so na pendžarena len, ola sepak kerena adava ki služba. Ako akava slučinela pe tuke da, ov sigurno kaj na sian korkori. But javera osetinena pe sar tute. Ma bistre kaj o Jehova but tano bahtalo so ponadari da služinea leske celo dušaja. Adava so tu na otkažinea tut tano dokaz kaj ov dela tut bereketija hem kaj dela tut i sila so valjani tuke * (Fil. 4:6, 7; 1. Pet. 5:7). Ako služinea e Jehovaske iako isi tut problemija e sastipaja ili emocionalna problemija, ov sigurno kaj adava kerela le but bahtalo.

21. Adaleske so o Jehova pomožinela amen, so šaj te kera sarine amen?

²¹ Šukar tano adava so isi razlike maškar i doslovno trka hem i trka baši koja so kergja lafi o Pavle. Ko trke so ikerena pe sine ko bibliska vremija, samo jekh trkači dobinela sine nagrada. Ama, ki hristijansko trka, sekova jekh so verno ka istrajnel dži ko krajo ka ovel nagradimo večno životoja (Jovan 3:16). Isto agjaar, ki doslovno trka, sa o trkačija mora te oven ki šukar fizičko sostojba ako mangena te pobedinen. Ama, amen istrajno prastaja iako bute dženen amendar isi len problemija sastipaja (2. Kor. 4:16). Adaleske so o Jehova pomožinela amen, sarine ka prasta i trka dži ko krajo!