1-2. So manglja te vakerel o Isus e lafencar soj pišime ko Jovan 4:35, 36?

DŽIKOTE džala sine ki Galileja, o Isus nakhlja taro nive kote so verojatno bajrola sine jačmen (Jovan 4:3-6). Valjani sine te nakhen okolu štar masek te šaj te khedel pe o jačmen. Adaleske šaj sine čudno keda o Isus vakergja: „Vazden tumare jakhja hem dikhen o nive, ola tane resle baši žetva!“ (Čitin Jovan 4:35, 36.) So manglja te vakerel adalea?

² Verojatno, o Isus kerela sine lafi baši jekh simbolično žetva — žetva taro manuša. Razmislin so ulo kratko angleder te vakerel akala lafija. Iako o Evreija na mangena sine te ovel len ništo e Samarjanencar, o Isus propovedingja jekhe Samarjankake hem oj sikavgja interes bašo adava so šungja. Ustvari, baš keda vakergja kaj o nive tane „resle baši žetva“, jekh grupa Samarjanja kola so šungje baši leste tari džuvli, avena sine te šaj te vakerel lenge nešto poviše (Jovan 4:9, 39-42). Jekh biblisko istražuvači bašo akava izveštaj pišingja: „Adava so akala manuša odma ale ki leste sikavela kaj ola sine sar reslo giv baši žetva“.

3. Sar ka vlijajnel upri tli služba ako dikhea ko manuša sar o Isus?

³ Sar dikhea ko manuša kolenge so propovedinea o šukar haberi? Dali dikhea ki lende sar giv kova soj tano reslo baši žetva? Ako oja, tegani adava ka vlijajnel upri tli služba. Sar? Prvo, ka propovedine panda porevnosno. Adaleske so e žetvakoro periodi tano kratko, na mangaja te našava vreme. Dujto, but ka ove bahtalo keda o manuša spremno ka šunen bašo šukar haberi. I Biblija vakerela:  „O manuša tane bahtale ko vreme e žetvakoro“ (Isa. 9:3). Hem trito, ka dikhe ko sekova manuš sar nekoj so šaj te ovel učeniko e Hristoseskoro hem adaleske ka prilagodine tlo pristap sprema adava so interesinela le.

4. So ka sikljova taro apostol Pavle ki akaja statija?

⁴ Nesave taro e Isuseskere učenikija šaj mislingje kaj o Samarjanja nikogaš nane te oven leskere učenikija, ama ov na mislingja agjaar. Amen da valjani te dikha ko manuša taro amaro podračje sar o Isus. O apostol Pavle tano šukar primer bašo akava. So šaj te sikljova lestar? Ki akaja statija ka dikha kaj ov 1) džanela sine nesave taro veruvanja e manušengere kolenge so propovedingja, 2) sine proniklivo hem šaj sine te dikhel so interesinela len hem 3) dikhela sine ki lende sar nekoj so šaj te ovel e Isuseskoro učeniko.

5. Soske o Pavle šaj sine te haljovel okolen so šunena le sine ki sinagoga?

⁵ O Pavle but puti propovedinela sine ko evrejska sinagoge. Na primer, ki sinagoga ko Solun, ov trin sabote kergja lafi e Evreencar agjaar so koristinela sine o Pismija (Dela 17:1, 2). E Pavleske verojatno sine lokho te propovedinel adari. Adaleske so sine Evrei, haljovela sine e Evreen, hem adaleske sine uverimo džikote propovedinela lenge (Dela 26:4, 5; Fil. 3:4, 5).

6. Ko savo način o manuša taro ploštad ki Atina razlikujnena pe sine taro okola kolenge so propovedingja o Pavle ki sinagoga?

⁶ Otkeda o protivnikija teringje le silaja te našel taro Solun, a palo adava hem tari Verija, o Pavle reslja ki Atina. Adari da gelo ki sinagoga te kerel lafi e Evreencar hem e javere manušencar kola so poštujnena sine e Devle (Dela 17:17). Ama, keda gelo te propovedinel ko ploštad, arakhlja pojavera manuša. Maškar adala so šungje le, sine filozofija hem manuša so na sine Evreija kola so dikhena sine ki leskiri poraka sar „nevo sikajbe“. Ola vakergje leske: „Vakerea amenge bukja kola soj amenge čudna“ (Dela 17:18-20).

7. Sprema Dela 17:22, 23, sar o Pavle prilagodingja o način sar propovedinela sine e manušenge tari Atina?

⁷ Čitin Dela 17:22, 23. Džikote sine ki Atina, o Pavle na vakergja ko isto način i poraka e manušenge so na sine Evreija sar e Evreenge ki sinagoga. Verojatno razmislingja ko so verujnena o manuša ki Atina. Ov šukar dikhela sine okolu peste hem primetingja kaj isi len nesave religiozna običaija. Palo adava, trudingja pe te arakhel nešto zaedničko maškar o  čačipe taro e Devleskoro Lafi hem o način sar ola poštujnena pumare devlen. Jekh biblisko istražuvači vakerela: „Sar evrejsko hristijani ov džanela sine kaj o Grkija, kola so sine paganija, na služinena sine e čačutne Devleske koleske so služinena sine o Evreija hem o hristijanja. Sepak, trudingja pe te sikavel lenge kaj o Devel koleske so kerela sine lafi, ustvari, nane nesavo nevo Devel“. O Pavle sine spremno te prilagodinel plo pristap. Ov vakergja e Atinjanenge kaj i poraka so vakerela la tani taro „nepoznato Devel“ koleske so kergje žrtveniko hem kole poštujnena le sine ko nesavo način. Iako akala manuša na džanena sine o sveta spisija, o Pavle na vazdingja ple vasta lendar. Namesto adava, dikhela len sine sar giv kova soj tano reslo baši žetva hem prilagodingja o način sar propovedingja lenge.

8. a) So šaj te pomožinel tuke te haljove ko so verujnena o manuša taro tlo podračje? b) Sar šaj te odgovorine nekaske ako vakerela tuke kaj isi le pli religija?

⁸ Isto sar o Pavle, šukar primetin i okolina. Probin te dikhe nesave bukja kola so ka pomožinen tuke te haljove ko so verujnena o manuša taro tlo podračje. Sar izgledinela o kher? Dali šaj taro anav, izgled, šeja ili o način sar kerela lafi o stanari te dikhe tari koja religija tano? Šaj ov korkori ka vakerel tuke kaj isi le pli religija. Keda nekoj vakerela akava jekhe phenjake so služinela sar specijalno pioneri, oj vakerela: „Na mangava te nametninav tuke adava ko so me verujnava, nego aljum te kera lafi bašo...“

9. Kola bukja šaj te oven amenge zaednička nesave religiozno manušea?

⁹ Bašo so šaj te kere lafi nekasaja soj tano religiozno? Trudin tut te arakhe nešto zaedničko. Šaj ov da verujnela kaj postojnela samo jekh Devel, kaj o Isus tano o spasiteli e manušengoro ili kaj živinaja ko vreme kote so isi but lošnipa hem kaj panda hari ka avel o krajo e lošnipaske. Koristin akala zaednička bukja te šaj te vakere leske o čačipe tari Biblija ko način so ka interesinel le.

10. So valjani te trudina amen te doznajna, hem soske?

¹⁰ Ma bistre kaj o manuša šaj na verujnena ko sa adava so sikavela lengiri religija. Adaleske, čak te haljove da ki koja religija pripadinela o manuš so kerea lea lafi, trudin tut te doznajne ko so verujnela korkori ov. O Dejvid, kova so služinela sar specijalno pioneri ki Avstralija, vakerela: „Avdive but manuša mešinena ple verska veruvanja filozofska ideencar“. I Donalta tari Albanija vakerela: „Nesaven so arakhaja vakerena kaj isi len pli religija, ama pokasno priznajnena kaj ni hari na verujnena ko Devel“. Jekh phral so služinela sar misioneri ki Argentina primetingja kaj nesave  so vakerena kaj verujnena ko trojstvo, ustvari, na verujnena kaj o Dad, o Čhavo hem o sveti duh tane jekh Devel. Ov vakerela: „Adaleske so džanava akava, but mange polokho te arakhav nešto zaedničko e manušea kolea so kerava lafi“. Adaleske, trudin tut te doznajne ko so točno verujnena o manuša. Agjaar ka šaj tu da, isto sar o Pavle, te vakere: „Sarinenge sium sine sa“ (1. Kor. 9:19-23).

11. Sprema Dela 14:14-17, sar o Pavle ko jekh šukar način vakergja o šukar haberi e manušenge ki Listra?

¹¹ Čitin Dela 14:14-17. O Pavle halilo so interesinela e manušen kola so šunena le sine hem prilagodingja plo pristap sprema lende. Ki jekh prilika kergja lafi jekhe grupaja manuša ki Listra kola so na džanena sine skoro ništo bašo sveta spisija. Adaleske, te šaj te vakerel lenge o šukar haberi, o Pavle spomningja bukja kola so sine lenge pendžarde — vakerela lenge sine bašo vremija keda i phuv dela but plodija hem baši prilika te uživinen ko životo. Ov koristingja lafija hem primerija so šaj sine odma te haljoven o manuša so šunena le.

12. Sar šaj te doznajne so interesinela nekas, hem sar šaj te prilagodine tlo pristap?

¹² Ov proniklivo te šaj te otkrine so interesinela e manušen ko tlo podračje, hem prilagodin tlo pristap. Džikote avea sa popaše ko e stanareskoro kher, sar šaj te doznajne so interesinela le? Šukar primetin. Šaj kerela buti ko dvoro, čitinela lil, popravinela plo vrda ili kerela nešto javer. Ako tano soodvetno, soske na počminea razgovor bašo adava so kerela ko momenti? (Jovan 4:7). Čak taro leskere šeja šaj te doznajne nešto — na primer, tari koja nacionalnost tano, solea bavinela pe ili kova tano leskoro omileno sportsko timi. Jekh phral so vikinela pe Gustavo vakerela: „Počmingjum te kerav lafi jekhe čhavea so sine le 19 berš kova so phiravela sine maica slikaja taro jekh popularno peači. Pučljum le nešto baši leskiri maica, hem ov vakergja mange soske svidžinela pe leske adava peači. Adava razgovor angja dži ko  biblisko kursi, hem akana akava terno čhavo tano amaro phral“.

13. Sar šaj te nudina nekaske biblisko kursi ko način so ka interesinel le?

¹³ Keda ka nudine nekaske te proučinel i Biblija, ker adava ko način so ka interesinel le. Vaker sar adava so ka sikljovel ka koristinel leske lično (Jovan 4:13-15). Na primer, keda jekh amari phen svedočingja jekhe romnjake koja so sikavgja interes hem kaningja la andre, i phen dikhlja ko zido kaj isi la diploma, hem halili kaj tani profesorka. Adaleske vakergja kaj amen da učestvujnaja ki jekh obrazovno programa agjaar so vodinaja bibliska kursija e manušencar hem ikeraja sostanokija. I romni soglasingja pe te proučinel i Biblija, geli ko sostanok o javer dive hem sine ko kongres kova so ikergja pe kratko palo adava. Palo jekh berš, oj krstingja pe. Puč tut: „So interesinela e manušen kolen so redovno posetinava? Šaj li te nudinav lenge te proučinen i Biblija ko način so ka interesinel len?“

14. Sar šaj te prilagodine o biblisko kursi sprema o potrebe e interesenteskere?

¹⁴ Keda ka počmine te proučine nekasaja i Biblija, sekogaš spremin tut hem razmislin bašo leskere okolnostija hem adava so interesinela le. Džikote spreminea tut, birin kola stihija ka čitinen, save videoklipija ka sikave hem save sporedbe ka koristine te šaj te objasnine leske o bibliska čačipa. Puč tut: „So šaj posebno te interesinel le hem te resel dži ko leskoro vilo?“ (Izr. 16:23). I Flora, jekh phen tari Albanija koja so služinela sar pioneri, proučinela sine i Biblija jekhe romnjaja koja so jasno vakergja lake kaj našti te verujnel ko voskresenie. I Flora na kergja lake pritisok. Oj vakerela: „Mislingjum mange kaj najangle mora pošukar te pendžarel e Jehova, kolestar so avela adava vetuvanje“. Ottegani, sekogaš keda proučinena sine, i Flora istakninela sine e Jehovaskoro mangipe, leskiri mudrost hem mokj. Pokasno i romni verujngja ko voskresenie, hem akana revno služinela e Jehovaske.

15. Sprema Dela 17:16-18, soske o Pavle voznemiringja pe keda sine ki Atina, ama soske na vazdingja lendar pe vasta?

¹⁵ Čitin Dela 17:16-18. O Pavle na vazdingja ple vasta taro manuša so živinena sine ki Atina, iako ki lengiri diz sine but idolija, nemoral hem paganska filozofie. Osven adava na obeshrabringja pe iako navredinena le sine. Ama, čak ov ulo hristijani iako angleder sine huliteli, progoninela sine e Devleskere narodo hem sine drsko manuš (1. Tim. 1:13). Isto sar so sine e Isuse doverba kaj o Pavle šaj te ovel leskoro učeniko, isto agjaar e Pavle da sine le doverba ko manuša tari Atina kaj šaj te oven e Hristoseskere učenikija. Hem čače sine ko pravo — nesave lendar ule hristijanja (Dela 9:13-15; 17:34).

16-17. So sikavela kaj različna manuša šaj te oven e Hristoseskere učenikija? Vaker primer.

¹⁶ Ko prvo veko, manuša taro različno poteklo ule e Isuseskere učenikija. Ko plo pismo dži ko hristijanja taro Korint, o Pavle vakergja kaj nesave phralja taro adava sobranie angleder kerena sine lošna bukja hem živinena sine but nemoralno životo. Ov pišingja lenge: „Asavke sine nesave tumendar, ama akana ulen čista“ (1. Kor. 6:9-11). Dali tu da ka dikhe sine ko adala manuša sar nekoj so šaj te meninen pe hem te oven e Hristoseskere učenikija?

¹⁷ Avdive da but manuša tane spremna te keren o potrebna promene te šaj te oven e Isuseskere učenikija. Na primer, i Jukina, jekh phen so služinela sar specijalno pioneri ki Avstralija, lično uveringja pe kaj različna manuša šaj te prifatinen o šukar haberi tari Biblija. Jekh puti, džikote sine ki jekh agencija,  arakhlja jekhe čhaja so sine la but tetovaže hem phiravela sine buvle šeja hem na izgledinela sine uredno. I Jukina vakerela: „Sium sine ko duj gogja, ama sepak počmingjum te kerav laja lafi. Doznajngjum kaj doborom but interesinela pe baši Biblija so čak nesave taro lakere tetovaže, ustvari, sine stihija taro Psalmija!“ Akaja čhaj počmingja te proučinel i Biblija hem te avel ko amare sostanokija. *

18. Soske na valjani te sudina e manušen?

¹⁸ Dali o Isus mislingja kaj o simbolična nive tane resle baši žetva adaleske so adžikerela sine poviše manuša te oven leskere sledbenikija? Ni najhari. I Biblija prorokujngja kaj samo hari manuša ka verujnen ki leste (Jovan 12:37, 38). Osven adava, o Isus šaj sine te čitinel o vile e manušengere hem džanela sine kaj poviše lendar nane te prifatinen adava so vakerela (Mat. 9:4). Sepak, koncentriringja pe ko adala hari džene so ka verujnen ki leste, hem revnosno propovedinela sine sarinenge. Adaleske so amen našti te čitina e manušengere vile, na smejnaja te ana sudo bašo nesavo podračje ili nesavo manuš. Šukar tano te mislina ko adava so šaj te ovel lendar jekh dive. O Mark, kova so služinela sar misioneri ki Burkina Faso, vakerela: „O manuša so mislinava kaj ka napredujnen, obično čhinavena te proučinen. Ama, okola kolendar na adžikerava skoro ništo, ko krajo but šukar napredujnena. Haliljum kaj tano pošukar te mukha e Jehovaskoro duho te vodinel amen“.

19. Sar valjani te dikha ko manuša taro amaro podračje?

¹⁹ Ko početok, šaj te mislina kaj ko amaro podračje nane but manuša kola soj tane slično sar giv soj reslo baši žetva. Sepak, na valjani te bistra adava so vakergja o Isus ple učenikonge. O nive tane resle baši žetva. O manuša šaj te meninen pe hem te oven e Hristoseskere učenikija. O Jehova tano uverimo ko adava, hem asavke manušen dikhela len sar skapocena (Agej 2:7). Ako dikhaja e javeren sar so dikhena len o Jehova hem o Isus, ka trudina amen te doznajna ko so verujnena hem so interesinela len. Ki lende nane te dikha samo sar jabandžie, nego sar manuša so šaj te oven amare phralja hem phenja!