1-2. So slučingja pe angleder o Isus te vakerel ple posledna lafija sar manuš?

SIEM ko 14 nisan 33 berš a.e. Angleder, o Isus sine lažno obvinimo hem osudimo bašo nešto so na kergja. Akana o manuša asana leske, surovo mučinena le hem kovinena leskere vasta hem pre šajkencar ko stubo. Čak keda dišinela hem kerela lafi isi le dukha. Ama, mora te kerel lafi soske isi nešto važno te vakerel.

² Te razgledina akana e Isuseskere posledna lafija so vakergja len džikote merela sine ko stubo mučibaske, hem te dikha so šaj te sikljova lendar. Javere lafencar, ajde te šuna le (Mat. 17:5).

3. Ki kaste o Isus verojatno mislingja keda vakergja: „Mo Dad, prostin lenge“?

³ So vakergja o Isus? Keda o Isus sine ko stubo, ov molingja pe: „Mo Dad, prostin lenge“. Kaske te prostinel? E Isuseskere sledna lafija pomožinena amenge te haljova ki kaste mislingja. Ov vakergja: „Ola na džanena so kerena“ (Luka 23:33, 34). O Isus verojatno mislingja ko rimska vojnikija kola so kovingje leskere vasta hem pre ko stubo. Ola na džanle koj čače tano ov. Isto agjaar, ov šaj mislingja ko nesave taro manuša so rodingje te ovel mudardo, ama so pokasno sikavgje vera ki leste (Dela 2:36-38). O Isus na dozvolingja i nepravda so doživingja te kerel le te ovel holjamo hem te na mangel te prostinel okolenge so progoningje  le (1. Pet. 2:23). Namesto adava, ov molingja e Jehova te prostinel okolenge so mudargje le.

4. So šaj te sikljova tari e Isuseskiri spremnost te prostinel ple protivnikonge?

⁴ So šaj te sikljova taro e Isuseskere lafija? Isto sar o Isus, valjani te ova spremna te prostina e javerenge (Kol. 3:13). Nesave, kote soj vklučimi amari familija da, šaj protivinena pe amenge adaleske so na haljovena amare veruvanja hem o način sar živinaja. Ola šaj vakerena hovajba baši amende, ponižinena amen anglo javera, uništinena amari literatura ili čak zakaninena pe amenge kaj fizički ka napadinen amen. Namesto te ikera holi, šaj te molina e Jehova te pomožinel okolenge so protivinena pe amenge te prifatinen o čačipe (Mat. 5:44, 45). Ponekogaš, šaj te ovel amenge pharo te prostina lenge, posebno keda ponašinena pe but lošno amencar. Ama, ako ačhovaja holjame hem na prostinaja keraja šteta korkori amenge. Jekh phen vakerela: „Haliljum kaj te prostinav e javerenge na značinela kaj odobrinava adava so kergje ili kaj dozvolinava lenge te ponašinen pe mancar lošno. Adava ednostavno značinela kaj odlučingjum te na ačhovav lenge holjami“ (Ps. 37:8). Keda prostinaja e javerenge amen na dozvolinaja o lošna bukja so slučingje pe amenge te keren amen holjame (Ef. 4:31, 32).

5. So vetingja o Isus jekhe kriminalcoske so sine uzi leste, hem soske vetingja leske adava?

⁵ So vakergja o Isus? Duj kriminalcija sine kovime ko stubo uzo Isus. Ko početok, o solduj asana leske sine (Mat. 27:44). Ama, pokasno jekh lendar meningja plo stavi hem halilo kaj o Isus na kergja „ništo lošno“ (Luka 23:40, 41). A soj najvažno, ov sikavgja vera kaj o Isus ka ovel voskresnimo taro meribe hem kaj jekh dive ka vladinel sar Cari. Ov vakergja e Isuseske: „Isus setin tut ki mande keda ka ove Cari“ (Luka 23:42). Akava manuš sikavgja bari vera! A o Isus odgovoringja leske: „Čače vakerava tuke avdive, tu ka ove mancar [na ko Carstvo nego] ko raj“ (Luka 23:43). E Isuseskere lafija sikavena kaj korkori o Isus dengja le adava vetuvanje. O Isus šaj sine te del nadež adale kriminalcoske adaleske so džanlja kaj leskoro Dad tano milostivo (Ps. 103:8).

6. So sikljovaja taro e Isuseskere lafija so vakergja len e kriminalcoske?

⁶ So šaj te sikljova taro e Isuseskere lafija? O Isus tano isto sar plo Dad (Evr. 1:3). O Jehova mangela te prostinel amenge hem te sikavel amenge milost. Ama, adava ka kerel le samo ako čače amenge žal bašo lošna bukja so kergjem len poangle hem ako sikavaja vera ki otkupno žrtva so dengja la o Isus Hristos (1. Jov. 1:7). Nesavenge šaj pharo tano te verujnen kaj o Jehova šaj te prostinel lengere greške so kergje len poangle. Ako tu da nekogaš osetinea tut agjaar razmislin bašo akava: Kratko angleder te merel o Isus sikavgja milost jekhe kriminalcoske kova samo so počmingja te sikavel vera. Kobor poviše ka sikavel o Jehova milost ple verna slugenge, kola dena plo najšukar te šunen leskere zapovedija! (Ps. 51:1; 1. Jov. 2:1, 2).

7. Sprema Jovan 19:26, 27, so vakergja o Isus e Marijake hem e Jovaneske, hem soske vakergja lenge adava?

⁷ So vakergja o Isus? (Čitin Jovan 19:26, 27.) O Isus manglja te grižinel pe ple dajake, koja verojatno sine udovica.  Leskere phralja hem phenja šaj sine te grižinen pe bašo lakere materijalna potrebe. Ama, koj ka grižinel pe sine bašo lakere duhovna potrebe? Leskere phralja tegani panda na sine leskere sledbenikija. Ama, o Jovan sine jekh verno apostoli hem jekh taro leskere najpaše amala. E Isuseskiri duhovno familija sine adala so zaedno lea obožavinena sine e Jehova (Mat. 12:46-50). Adaleske so mangela sine e Marija hem grižinela pe sine lake ov vakergja e Jovaneske te grižinel pe bašo lakere duhovna potrebe. Ple dajake vakergja: „Ake tuke čhavo!“ A e Jovaneske vakergja: „Ake tuke daj!“ Taro adava dive o Jovan ulo sar čhavo e Marijake hem grižingja pe lake  sar te phene tani leskiri daj. O Isus sikavgja baro mangipe ple dajake koja so ljubezno grižingja pe leske otkeda bijandilo hem koja so sine paše uzi leste keda mulo.

8. So šaj te sikljova taro e Isuseskere lafija so vakergja len e Marijake hem e Jovaneske?

⁸ So šaj te sikljova taro e Isuseskere lafija? Amaro odnos so isi amen amare phralencar hem phenjencar taro sobranie šaj te ovel posilno taro odnos so isi amen amare najpaše familijaja. Amari familija šaj te protivinel pe amenge ili šaj čak te otfrlinel amen. Ama, sar so vetingja o Isus, ako ačhovaja paše uzo Jehova hem leskiri organizacija ka dobina „šel puti poviše“ taro adava so našavgjem. But taro adala phralja hem phenja ka oven amenge sar manglo čhavo, čhaj, daj ili dad (Mar. 10:29, 30). Sar osetinea tut bašo adava so sian delo tari jekh duhovno familija soj tani ko jekhipe adaleske so isi la vera hem mangipe — mangipe sprema o Jehova hem sprema jekh jekheste? (Kol. 3:14; 1. Pet. 2:17).

9. So šaj te sikljova taro e Isuseskere lafija ko Matej 27:46?

⁹ So vakergja o Isus? Kratko angleder te merel o Isus vikingja ko glaso: „Devla, Devla, soske mukhljan man?“ (Mat. 27:46). I Biblija na objasninela soske o Isus vakergja adava. Sepak, razmislin so šaj te sikljova taro akala lafija. Jekh buti so sikljovaja tani kaj o Isus adale lafencar ispolningja o proroštvo so arakhljovela ko Psalm 22:1. * Isto agjaar, adala lafija sikavena jasno kaj o Jehova na „čhivgja ograda“ te zaštitinel ple Čhave (Jov 1:10). O Isus halilo kaj leskoro Dad dozvolingja okolenge so mrzinena le te ispitinen leskiri vera dži ko meribe. Nijekh manuš na sine ispitimo sar so sine o Isus. Isto agjaar, akala lafija potvrdinena kaj ov na sine krivo bašo nisavo kriminal, bašo kova so zaslužinela sine te merel.

10. Save pouke šaj te sikljova taro e Isuseskere lafija ple Dadeske?

¹⁰ So šaj te sikljova taro e Isuseskere lafija? Jekh pouka so šaj te sikljova tani kaj na valjani te očekujna e Jehovastar te zaštitinel amen taro iskušenija so ispitinena amari vera. Isto sar o Isus kova so sine iskušimo najviše so šaj, amen da valjani te ova spremna te dokažina amari vernost čak ako valjani te mera (Mat. 16:24, 25). Ama šaj te ova uverime kaj o Jehova nane te mukhel te ova iskušime poviše taro adava so šaj te izdržina (1. Kor. 10:13). Jekh javer pouka so šaj te sikljova tani kaj sar o Isus amen da šaj te cida muke iako na kergjem ništo pogrešno (1. Pet. 2:19, 20). Adala so protivinena pe amenge na kerena adava adaleske so kergjem nešto pogrešno, nego adaleske so na siem delo taro sveto hem adaleske so svedočinaja o čačipe (Jovan 17:14; 1. Pet. 4:15, 16). O Isus halilo soske o Jehova dozvolingja te cidel muke. Ama, javera verna sluge e Devleskere ponekogaš pučle pe soske o Jehova dozvolinela te slučinen pe asavke bukja (Avak. 1:3). Amaro milostivo hem strplivo Devel džanela kaj len isi len vera, ama lenge valjani uteha koja so samo ov šaj te del (2. Kor. 1:3, 4).

11. Soske o Isus vakergja o lafija taro Jovan 19:28?

¹¹ So vakergja o Isus? (Čitin Jovan 19:28.) Soske o Isus vakergja: „Žedno  sium“? Ov vakergja adava te šaj te ispolninel pe jekh proroštvo, so arakhljola ko Psalm 22:15, kote so pišinela: „Nane man više sila uljum sar phago phuvjalo čaro, mli čhib lepinela pe mange ko gizija“. Isto agjaar, palo sa o muke so cidingja o Isus, kote soj vklučime o bare dukha ko stubo, ov sigurno sine but žedno. Te šaj te na ovel više žedno valjangja leske pomoš.

12. So šaj te sikljova taro e Isuseskere lafija „žedno sium“?

¹² So šaj te sikljova taro e Isuseskere lafija? E Isuseske na sine ladžavo te pučel bašo bukja so valjani leske sine. Adaleske amen da na valjani te ladža. Nesave amendar šaj na mangena te roden pomoš e javerendar, ama keda ka valjani amenge pomoš amen na valjani te ladža te roda e javerendar te pomožinen amenge. Na primer, ako siem pophure ili nasvale amen šaj ka valjani te puča jekhe amale te ingarel amen ki dukjana ili ko doktori. Ako siem obeshrabrime šaj valjani te puča jekhe starešina ili zrelo amale taro sobranie te šunel amen ili te vakerel amenge jekh „šukar lafi“ kova so ka ohrabrinel amen (Izr. 12:25). Te na bistra kaj amare phralja hem phenja mangena amen, hem mangena te pomožinen amenge „ko phare dive“ (Izr. 17:17). Ama, ola našti te čitinen amare misle hem te džanen so valjanela amenge ako amen na vakeraja lenge.

13. So kergja o Isus adalea so ačhilo verno dži ko meribe?

¹³ So vakergja o Isus? Okolu trin o saati paloručko ko 14 nisan, o Isus glasno vikingja: „Završimo tano!“ (Jovan 19:30). E Isuseskere lafija kratko angleder te merel sikavena amen kaj ov džanlja kaj kergja sa adava so rodingja lestar o Jehova. Adalea so ačhilo verno dži ko meribe o Isus ispolningja but bukja. Prvo, ov dokažingja kaj o Satana tano hovavno. O Isus sikavgja kaj jekh sovršeno manuš šaj te ačhovel verno e Jehovaske bizi razlika so kergja leske o Satana. Dujto, o Isus dengja plo životo sar otkupnina. Adaleske so dengja plo životo sar žrtva, e nesovršena manušen šaj te ovel len jekh amalipe e Devlea hem nadež bašo večno životo. Hem trito, o Isus dokažingja kaj o Jehova tano pravedno vladeteli hem čistingja ple Dadeskoro anav tari ladž.

14. Sar valjani te ova odlučna te živina sekova dive? Objasnin.

¹⁴ So šaj te sikljova taro e Isuseskere lafija? Mora te ova odlučna sekova dive te ačhova verna. Dikh so vakergja o phral Maksvel Frend, kova so služingja sar instruktori ki biblisko škola Gilead. Ko jekh megjunarodno kongres, ko jekh govor baši vernost, o phral Frend vakergja: „Ma odložin tajsaske adava so šaj te kere ili te vakere avdive. Dali sian sigurno kaj ka ove dživdo tajsa? Živin sekova dive sar te phene adaja tani ti posledno šansa te sikave kaj sian dostojno te živine večno“. Te živina sekova dive sar te phene adaja tani amari posledno šansa te ačhova verna! Tegani, čak ako meraja, šaj te vakera: „Jehova, dengjum mandar sa te šaj te ačhovav verno, te dokažinav kaj o Satana tano hovavno, te čistinav tlo anav tari ladž hem te poddržinav tlo pravo te vladine“.

15. Sprema Luka 23:46, ko so sine sigurno o Isus?

¹⁵ So vakergja o Isus? (Čitin Luka 23:46.) O Isus celosno doverbaja vakergja: „Mo Dad, ko tle vasta dava mlo duho“. O  Isus džanlja kaj leskiri idnina zavisinela taro Jehova hem ov sine sigurno kaj leskoro Dad ka setinel pe ki leste.

16. So sikljovea taro iskustvo jekhe phraleskoro so sine le 15 berš?

¹⁶ So šaj te sikljova taro e Isuseskere lafija? Ačhov verno e Jehovaske čak keda tlo životo tano ki opasnost. Te šaj te kere adava valjani te „ovel tut doverba ko Jehova celo vilea“ (Izr. 3:5). Te dikha o primer e Jošuaskoro, jekh Svedoko kova so sine le 15 berš hem sine le nasvalipe kolestar merela pe. Ov odbingja te prifatinel medicinska tretmanja kolencar so bi phagela sine e Devleskoro zakoni. Kratko angleder te merel ov vakergja ple dajake: „Mamo, me sium e Jehovaske ko vasta... Me sium but uverimo kaj o Jehova sigurno ka voskresninel man. Ov džanela mlo vilo hem me čače mangava le“. Sekova jekh amendar valjani te pučel pe: „Ako mli vera tani ispitimi agjaar so šaj te merav, dali ka mukhav mlo životo e Jehovaske ko vasta hem dali ka ovel man doverba kaj ov ka setinel pe ki mande?“

17-18. Save pouke siklilem? (Dikh hem i ramka „ So sikljovaja taro e Isuseskere posledna lafija“.)

¹⁷ Amen šaj te sikljova važna pouke taro e Isuseskere posledna lafija! Ola setinkerena amen kaj valjani te prostina e javerenge hem kaj valjani te ovel amen doverba kaj o Jehova ka prostinel amenge. Isi amen prednost te ova delo tari jekh but šuži duhovno familija taro phralja hem phenja kola tane spremna te pomožinen amenge. Ama, na valjani te ladža te roda lendar pomoš. Džanaja kaj o Jehova ka pomožinel amenge te izdržina sekova problemi. Isto agjaar, dikhaja kobor tano važno sekova dive te živina sar te phene adava tano o posledno dive so šaj te dokažina amari vernost, uverime kaj amaro životo tano sigurno ko e Jehovaskere vasta.

¹⁸ Čače, šaj but te sikljova taro e Isuseskere posledna lafija so vakergja len džikote merela sine ko stubo! Keda primeninaja o pouke so siklilem len, ka ova poslušna e Jehovaskere lafenge so vakergja len bašo plo Čhavo: „Leste šunen le“ (Mat. 17:5).