Dža ko teksto

Dža ki sodržina

STATIJA PROUČIBASKE 31

Dali adžikerea „i diz so isi la čačutne temelija“?

Dali adžikerea „i diz so isi la čačutne temelija“?

Ov adžikergja i diz so isi la čačutne temelija, koja so kergja la hem gradingja la o Devel (EVR. 11:10)

GILI 22 Tlo Carstvo te avel

BAŠO SO KA KERA LAFI *

1. Save žrtve kergje but džene, hem soske?

AVDIVE, milionja sluge e Devleskere kerena nesave žrtve. But phralja hem phenja odlučingje te na khuven ko brako. Nesave bračna parija odlučingje te na oven len čhave. Nesave familie biringje te vodinen ednostavno životo. Sarine akala angje asavke odluke soske mangena te služine e Jehovaske kobor so šaj ki pobari mera. Ola tane bahtale hem isi len doverba kaj o Jehova ka del len sa adava soj lenge potrebno. Dali ka razočarinen pe? Na! Soske šaj te ova sigurna ko adava? Adaleske so o Jehova ko purano vreme grižinela pe sine bašo sa o potrebe ple slugengere. Na primer, o Jehova dengja bereketi e Avraameske kova so sine „o dad sa okolengoro so isi len vera“ (Rim. 4:11).

2. a) Sprema Evreite 11:8-10, 16, soske o Avraam sine spremno te mukhel i diz Ur? b) So ka dikha ki akaja statija?

2 O Avraam sine spremno te mukhel plo udobno životo ki diz Ur. Soske? Adaleske so adžikerela sine „i diz so isi la čačutne temelija“. (Čitin Evreite 11:8-10, 16.) Soj tani adaja „diz“? Save problemija sine e Avraame džikote adžikergja te ovel „gradimi“ akaja diz? Sar šaj te ova sar o Avraam hem o javera sluge e Devleskoro taro amaro vreme so džana sine palo leskoro primer?

SOJ TANI „I DIZ SO ISI LA ČAČUTNE TEMELIJA“?

3. Soj tani i diz so adžikerela la sine o Avraam?

3 I diz so adžikerela la sine o Avraam tani e Devleskoro Carstvo. O cari tano o Isus Hristos, a zaedno lea ka vladinen o 144.000 pomazime hristijanja. O Pavle vakergja kaj akava Carstvo tani „i diz e dživde Devleskiri, o nebesno Erusalim“ (Evr. 12:22; Otk. 5:8-10; 14:1). O Isus sikavgja ple učenikon te molinen pe te avel adava Carstvo te šaj te kerel pe e Devleskiri volja hem ko nebo hem ki Phuv (Mat. 6:10).

4. Sprema 1. Mojseeva 17:1, 2, 6, so džanela sine o Avraam baši „diz“, ili bašo Carstvo so vetingja le o Devel?

4 Dali o Avraam džanela sine sa o detalija bašo e Devleskoro Carstvo? Na. Vekoncar akala detalija sine „sveto tajna“ (Ef. 1:8-10; Kol. 1:26, 27). Sepak, o Avraam džanlja kaj nesave taro leskere potomcija ka oven carija soske o Jehova vetingja leske adava. (Čitin 1. Mojseeva 17:1, 2, 6.) Adaleske so sine le but silno vera ko e Devleskere vetuvanja, o Avraam sar te phene dikhela sine e Pomazaniko, ili e Mesija, kova so ka vladinel sine sar Cari ko e Devleskoro Carstvo. Adaleske o Isus vakergja akala lafija e Evreenge ko leskoro vreme: „Tumaro dad o Avraam sine but bahtalo baši nadež kaj ka dikhel o dive keda ka avav, hem dikhlja le hem sine bahtalo“ (Jovan 8:56). Jasno tano kaj o Avraam džanlja kaj nesave taro leskere potomcija ka oven delo taro jekh Carstvo kova so ka ovel vospostavimo taro Jehova, hem ov sine spremno te adžikerel o Jehova te ispolninel adava vetuvanje.

Sar o Avraam sikavgja vera ko e Jehovaskere vetuvanja? (Dikh ko pasus 5)

5. Kotar džanaja kaj o Avraam adžikerela sine i diz soj tani kerdi taro Devel?

5 Sar o Avraam sikavgja kaj adžikerela sine i diz, ili o Carstvo, soj tani kerdi taro Devel? Prvo, ov na sine žiteli ko nisavo carstvo ki Phuv. Ov na živinela sine samo ko jekh than, nego patujnela sine taro jekh than ko javer hem na dela sine poddrška nijekhe manušikane careske. Isto agjaar, ov na manglja te kerel peske plo carstvo. Namesto adava, o Avraam ačhilo poslušno e Jehovaske hem adžikergja ov te ispolninel adava so vetingja. Ko asavko način o Avraam sikavgja posebno vera ko Jehova. Te razgledina nesave predizvikija so sine e Avraame hem te dikha so šaj te sikljova taro leskoro primer.

SAVE PREDIZVIKIJA SINE E AVRAAME?

6. Savi diz sine o Ur?

6 O Avraam gelo peske taro Ur, kova so sine barvalo, udobno hem relativno bezbedno than. Akaja diz sine zaštitimi bare zidoncar hem taro trin strane sine opkolimi hor kanalencar pherde pani. O manuša taro Ur džanena sine šukar te čitinen hem te pišinen, a isto agjaar šukar džanena sine matematika. Izgleda i diz sine centar baši trgovija, adaleske so ko adava than o arheolozija arakhle but biznis dokumentija. O khera sine kerde taro cigle, a o zidija sine malterime hem makhle kireči. Nesave taro akala khera sine len dvorija pločkencar taro bar hem sine len 13 ili 14 sobe okolu o dvoro.

7. Soske e Avraame mora sine te ovel le doverba kaj o Jehova ka zaštitinel le zaedno leskere familijaja?

7 E Avraame mora sine te ovel le doverba kaj o Jehova ka zaštitinel le zaedno leskere familijaja. Soske? Adaleske so mukhlja plo udobno hem bezbedno than ki diz Ur te šaj te živinel ko šatorija ko Hanaan. Ov hem leskiri familija na sine više zaštitime taro thule zidija hem hor kanalija. Adaleske šaj sine o dušmanja lokheste te napadinen len.

8. So ulo e Avraameske ki jekh prilika?

8 Iako o Avraam kerela sine e Devleskiri volja, ki jekh prilika našti sine te obezbedinel dovolno hrana ple familijake. Ki phuv kote so bičhalgja le o Jehova sine but baro bokhalipe. O bokhalipe sine doborom baro so o Avraam rešingja nesavo vreme te selinel pe ko Egipet ple familijaja. Ama, džikote sine adathe, o faraoni kova so vladinela sine ko Egipet, lelja e Sara hem ingargja la ki pli palata. Zamislin tuke kobor sine zagrižimo o Avraam sa džikote o Jehova na teringja e faraone te iranel e Sara (1. Moj. 12:10-19).

9. Save problemija sine e Avraame ki pli familija?

9 Ki e Avraameskiri familija isto agjaar sine but problemija. Leskiri mangli romni, i Sara, našti sine te oven la čhave. Beršencar sine but razočarime bašo adava. Ko krajo, te šaj te ovel len čhave, i Sara dengja ple sluginka e Agara e Avraameske. Ama, keda i Agara ačhili khamni e Ismaelea, počmingja te na poštujnel e Sara. I situacija sine doborom phari so i Sara paldingja la kher­aldan (1. Moj. 16:1-6).

10. Sar adava so ulo e Ismaelea hem e Isakoja šaj sine te kerel pharo e Avraameske te ovel le doverba ko Jehova?

10 Konečno i Sara ačhili khamni hem bijangja e Avraameske murš, so vikinela pe sine Isak. O Avraam mangela sine solduje čhaven, hem e Isako hem e Ismaele. Ama adaleske so o Ismael postapinela sine lošno e Isakoja, o Avraam mora sine te vakerel e Agarake hem e Ismaeleske te džan peske (1. Moj. 21:9-14). Palo but berša, o Jehova rodingja e Avraamestar te del žrtva ple čhave e Isako (1. Moj. 22:1, 2; Evr. 11:17-19). Ko solduj slučaja o Avraam mora sine te sikavel kaj o Jehova ko krajo ka grižinel pe e solduje čhavenge.

11. Soske o Avraam mora sine strplivo te adžikerel ko Jehova?

11 Bašo sa adava vreme, o Avraam mora sine strplivo te adžikerel ko Jehova. Verojatno le sine le poviše taro 70 berš keda zaedno ple familijaja mukhlja o Ur (1. Moj. 11:31 — 12:4). A palo adava, okolu 100 berš živingja ko šatorija hem patujnela sine ki hanaansko phuv. O Avraam mulo keda sine le 175 berš (1. Moj. 25:7). Ama na reslja te dikhel sar o Jehova ispolninela plo vetuvanje kaj adaja phuv ka nasledinen la leskere potomcija. A isto agjaar, na reslja te dikhel sar sine čhivde o temelija tari „i diz“, ili taro e Devleskoro Carstvo. Sepak, i Biblija vakerela kaj o Avraam mulo „phuro hem zadovolno“ (1. Moj. 25:8). Iako e Avraame sine le but problemija, leskiri vera sine zorali hem ov sine spremno te adžikerel o Jehova te ispolninel plo vetuvanje. So pomožingja leske te istrajnel? Adava so o Jehova zaštitingja le celo leskoro životo hem ponašinela pe sine lea sar leskoro amal (1. Moj. 15:1; Isa. 41:8; Jak. 2:22, 23).

Isto sar o Avraam hem i Sara, sar e Devleskere sluge avdive sikavena vera hem strplivost? (Dikh ko pasus 12) *

12. So adžikeraja amen, hem so ka razgledina?

12 Isto sar o Avraam, amen da adžikeraja i diz so isi la čačutne temelija. Ama, amen na adžikeraja oj te ovel gradimi. E Devleskoro Carstvo sine vospostavimo 1914 berš hem više celosno vladinela ko nebo (Otk. 12:7-10). Amen adžikeraja isto agjaar te vladinel upri celi Phuv. Džikote adžikeraja te ovel adava, mora te borina amen phare situaciencar ko životo sar so sine e Avraame hem e Sara. Dali e Jehovaskere sluge ko avdisutno vreme šaj te džan palo e Avraameskoro primer? Oja šaj. O iskustvija kola so ikljona ki Stražarsko kula sikavena kaj bute dženen avdive isi len isto asavki vera hem tane strpliva sar so sine o Avraam hem i Sara. Te razgledina samo nekobor lendar, hem te dikha so šaj te sikljova.

NESAVE SO GELE PALO PRIMER E AVRAAMESKORO

O Bil Valden sine spremno te kerel žrtve hem o Jehova dengja le bereketija

13. So sikljovea taro primer e phraleskoro Valden?

13 Ov spremno te kere žrtve. Ako mangaja te čhiva o Carstvo ko prvo than ko amaro životo, mora te ova sar o Avraam kova so sine spremno te kerel žrtve te šaj te ugodinel e Devleske (Mat. 6:33; Mar. 10:28-30). Te dikha o primer e phraleskoro Bil Valden. * Ko 1942 berš, angleder te diplomirinel sar gradežno inženeri ko jekh univerziteti ko SAD, ov počmingja te proučinel i Biblija e Jehovaskere svedokoncar. Leskoro profesori arakhlja leske buti koja so šaj sine te počminel odma palo diplomiribe, ama ov odbingja. Ov objasningja leske kaj odlučingja te služinel e Devleske ki pobari mera namesto te kerel peske kariera. Kratko palo adava, o Bil dobingja pokana te džal ki vojska. Adaleske so odbingja mora sine te platinel kazna taro 10.000 dolarija hem sine osudimo ko pandž berš zatvor. Sine oslobodimo taro zatvor palo trin berš. Pokasno, ov sine kanimo te džal ki Škola Gilead hem služingja sar misioneri ki Afrika. O Bil ženingja pe e Evaja, hem ola zaedno služingje ki Afrika, kote so na sine lenge lokho. Palo nesave berša irangje pe ko SAD te šaj te grižinen pe e Bileskere dajake. O Bil bašo celo plo životo vakerela: „Me jakhja phergjona asva keda mislinava savi čest sine man te služinav e Jehovaske poviše taro 70 berš. Često phenava fala e Jehovaske so pomožingja mange te birinav i najšukar kariera ko mlo životo“. Dali tu da šaj te služine e Devleske ki polnovremeno služba?

I Eleni hem o Aristotelis Apostolidis osetingje kaj o Jehova dela len sine sila

14-15. So sikljovea taro iskustvo e phraleskoro hem e phenjakoro Apostolidis?

14 Ma očekujn tlo životo te ovel bizo problemija. Taro e Avraameskoro primer sikljovaja kaj čak okola so celo životo služinena e Jehovaske mora te borinen pe problemencar (Jak. 1:2; 1. Pet. 5:9). Akava doživingja o phral Aristotelis Apostolidis. * Ov krstingja pe ko 1946 berš ki Grcija, hem ko 1952 berš veringja pe jekhe phenjaja, i Eleni, kola so sine la ista celija sar leste. Ama, i Eleni nasvalili hem o doktorija vakergje lake kaj isi la tumor ko šero. Otkeda ikalgje latar o tumor, ola venčingje pe. Ama, palo nekobor berša, o tumor palem pojavingja pe lake. Sine la panda jekh operacija, hem i Eleni ačhili delumno paralizirimi hem našti sine šukar te kerel lafi. Sepak, oj ačhili revno ki služba iako sine nasvali hem sine progonstvo ko adava vreme.

15 O Aristotelis grižingja pe ple romnjake 30 berš. Celo adava vreme ov služingja sar starešina, sine členi ko kongresna odborija hem pomožingja te gradinel pe jekh kongresno sala. Palo adava, ko 1987 berš, i Eleni sine povredimi ki jekh nesrekja džikote sine ki služba. Oj sine ki koma trin berš hem palo adava muli. O Aristotelis objasningja sar sa akava vlijajngja upri leste. Ko plo iskustvo, ov vakergja: „Sa akala berša, sine man but problemija hem nesave lendar sine iznenadena hem neočekuvana. Adaleske valjani sine odlučno te istrajnav hem ma te mukhav ništo te obeshrabrinel man. O Jehova sekogaš dengja man i sila so valjangja mange te šaj te nakhavav akala problemija“ (Ps. 94:18, 19). O Jehova but mangela okolen so dena pestar sa te služinen leske iako isi len but problemija!

I Odri Hajd sine la pozitivno stavi agjaar so mislinela sine ki idnina

16. Savo šužo sovet dengja o phral Nor ple romnjake?

16 Mislin ki idnina. O Avraam mislinela sine ki nagrada so o Jehova vetingja kaj ka del le, hem adava pomožingja leske te istrajnel ko problemija so sine le. I phen Odri Hajd trudingja pe te ovel la asavko pozitivno stavi iako lakoro prvo rom, o Natan Nor, mulo taro rako, a o dujto rom, o Glen Hajd, nasvalilo taro Alchajmer. * Oj phengja kaj but pomožingja lake adava so vakergja lake o phral Nor nekobor kurke angleder te merel. Ko plo iskustvo, oj vakergja: „O Natan setinkergja man: ’Palo meribe, amari nadež tani sigurno, hem nikogaš više nane te trpina dukh‘. Palo adava pottikningja man: ’Dikh angle, soske adathe tani tli nagrada... Ov zafatimi — trudin tut te koristine tlo životo te kere nešto e javerenge. Akava ka pomožinel tuke te ove bahtali ko životo‘“. Akava tano čače šužo sovet amenge da! Te ova zafatime agjaar so ka kera šukaripe e javerenge hem te ova bahtale baši amari nadež (Rim. 12:12).

17. a) Soske isi amen šukar pričine te mislina ki idnina? b) Sar adava so ka ovel amen isto stavi sar so pišinela ko Mihej 7:7 ka pomožinel amen te dobina bereketija ki idnina?

17 Avdive, poviše taro bilo keda angleder, isi amen šukar pričine te mislina baši idnina. O bukja so slučinena pe avdive ko sveto jasno sikavena kaj živinaja ko posledna dive. Panda hari, na ka valjani te adžikera e Devleskoro Carstvo te vladinel ki celi Phuv. Jekh taro but bukja so ka keren amen bahtale tano adava so amare najmangle so mule ka voskresninen. Tegani o Jehova ka nagradinel e Avraame baši leskiri vera hem strplivost agjaar so ka voskresninel hem le hem leskere familija te živinen akate ki Phuv. Ka ove li tu da adathe te dodžakere len? Ka ove adathe ako sar o Avraam spremno kerea žrtve bašo e Devleskoro Carstvo, ako ačhovea verno iako isi tut problemija hem ako sikljovea strplivo te adžikere ko Jehova te ispolninel ple vetuvanja. (Čitin Mihej 7:7.)

GILI 74 Te giljava i gili bašo Carstvo!

^ pas. 5 Džikote adžikeraja o Devel te ispolninel ple vetuvanja, amari strplivost, pa čak amari vera šaj te oven čhivde ko ispit. Sar šaj e Avraameskoro primer te kerel amen te ova poodlučna ponadari da strplivo te adžikera te ispolninen pe e Jehovaskere vetuvanja? Hem savo šukar primer dengje amen nesave sluge e Devleskere ko avdisutno vreme?

^ pas. 13 O iskustvo taro phral Valden iklilo ki Stražarsko kula taro 1 dekemvri 2013, str. 8-10. Akava broj nane ki romani čhib.

^ pas. 14 O iskustvo taro phral Apostolidis iklilo ki Stražarsko kula taro 1 fevruari 2002, str. 24-28. Akava broj nane ki romani čhib.

^ pas. 16 O iskustvo tari phen Hajd iklilo ki Stražarsko kula taro 1 juli 2004, str. 23-29. Akava broj nane ki romani čhib.

^ pas. 56 OBJASNIMI SLIKA: Jekh pophuro bračno pari ponadari da verno služinela e Jehovaske iako isi len pharipa. Ola kerena pumari vera pozorali agjaar so mislinena bašo e Jehovaskere vetuvanja so ka ispolninen pe ki idnina.